Karl Erjavec na OZP lagal poslancem

Spodaj objavljamo sejo Odbora za zunanjo politiko DZ RS, kjer je poslanec ZL Matej Tašner Vatovec (od 5:30 minute dalje) podpredsednika vlade Karla Erjavca vprašal, ali bo sprejel subjektivno odgovornost zaradi sodno ugotovljene diskriminacije in protizakonite premestitve člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov (SSD), ki jo je 1.3.2017 pravnomočno razveljavilo sodišče. Opozoril je tudi, da je imelo tovrstno protizakonito ravnanje ministra tudi elemente nekaterih kaznivih dejanj.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-zunanjo-politiko/174477015

Podpredsednik dr. Cerarjeve “etične” vlade Karl Erjavec je v svojem znanem slogu (od 15:30 minute dalje) zavestno lagal poslancem, da “je bil postopek izpeljan v skladu z zakonom” in da “ne vidi elementov diskriminacije” ter za “napako” okrivil kar službe MZZ.

Zato spodaj ponovno objavljamo prvo in drugostopenjsko sodbo, v katerih sta sodišči pravnomočno ugotovili, da je minister Karl Erjavec ravnal diskriminatorno in da premestitev ni bila izvedena zaradi objektivnih delovnih potreb, kot je ponovno lagal poslancem, temveč protizakonito, zaradi subjektivnih razlogov, ker sem kot član vodstva SSD opozarjal na nepravilnosti na MZZ.

sodba Pd 352-2015-nezakonita premestitev P.Golob

sodba-pdp-876-2016-razveljavitev-premestitve-na-mop

Namesto, da bi sprejel subjektivno odgovornost za diskriminatorno in protizakonito dejanje ter odstopil, podpredsednik vlade Karl Erjavec še naprej grozi s potrebo po večji fleksibilnosti premestitev motečih javnih uslužbencev. NPU in SDT pa ostajata pasivna in z odsotnostjo t.i. specialne prevencije naravnost spodbujata tovrstna deviantna ravnanja. Očitno smo še daleč od pravne države.

Minister Erjavec je v svojem odgovoru omenil tudi izgubljeni delovni spor, v katerem smo MZZ-ju neuspešno očitali diskriminacijo, ker na prosta delovna mesta v notranji službi diplomate premešča na način, da s prostimi mesti ne seznani vseh zainteresiranih kandidatov, temveč le izbrance, ker pred izbiro ne določi objektivnih izbirnih kriterijev, kot mu je sicer že pisno očital Inšpektorat za javni sektor in ker izbiro kandidatov opravi mimo formaliziranega postopka pred Kadrovsko komisijo ter brez sodelovanja predstavnika SSD. Nižji sodišči sta – poleg enostranskega izvajanja dokazov – zavzeli tudi absurdno stališče, da diskriminacija ni podana, ker tudi drugi diplomati niso bili seznanjeni s prostimi delovnimi mesti. Po naši oceni gre za grobo kršitev 3. stavka 49. člena Ustave RS, zato smo na Vrhovno sodišče RS že vložili predlog za dopustitev revizije.

Sodba pravnomočna: diplomat Golob vrnjen na MZZ, odgovorni za protizakoniti poseg v vodstvo sindikata (še)nekaznovani

Po začetnih škandaloznih procesnih zapletih (s kršitvijo ustavnega načela naravnega sodnika) na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in dobrih 22 mesecih trajajočem delovnem sporu, je bila s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 876/2016 z dne 1.3.2017 končno potrjena in s tem postala pravnomočna delna sodba Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 352/2015 z dne 23.6.2016, s katero je le-to uspelo ohraniti svojo integriteto in neodvisnost od ostalih vej oblasti ter razveljavilo protizakoniti sklep ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen o prisilni premestitvi člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov in sindikalnega zaupnika na MZZ Petra Goloba na MOP. Drugostopenjsko sodbo v celoti objavljamo tukaj: sodba Pdp 876-2016 – razveljavitev premestitve na MOP

Drugostopenjsko sodišče je potrdilo, da prisilna premestitev diplomata Petra Goloba na MOP dejansko ni bila izvedena zaradi delovnih potreb delodajalca, kot sta lažno zatrjevala minister Karl Erjavec in generalna sekretarka MOP Mateja Omejc, temveč iz subjektivnih razlogov in diskriminatorno, ker je ministra Erjavca zmotilo Golobovo opozarjanje na nepravilnosti, ki so se dogajale na MZZ.

Ker je sodišče pravnomočno potrdilo protizakonitost Golobove premestitve in posledično nasilnega posega ministrov stranke DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen v vodstvo reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov, bi v moderni, demokratični in pravni državi oba ministra sprejela subjektivno odgovornost in nemudoma odstopila. Seveda ministra DeSUS tega ne bosta storila, saj se zelo dobro zavedata, da njuni volilci, ki so večinoma starejši upokojenci, tovrstnih protizakonitih in protiustavnih ravnanj stranke DeSUS ne bodo sankcionirali. Deloma tudi zato, ker slovenski “neodvisni” in “raziskovalni” mediji o tem sploh ne bodo poročali (obširno so poročali, ko me je Erjavec – v poduk vsem ostalim žvižgačem in motečim sindikalistom – “discipliniral” s premestitvijo, nič pa ne poročajo, ko je sodišče tovrstno početje članov aktualne vlade spoznalo za protizakonito!). Glede na dane predvolilne obljube “etičnega” profesorja prava in ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja in njegove SMC bi pričakovali, da bo vsaj on nemudoma zahteval razrešitev obeh ministrov, saj bi zaradi sodno dokazanega protizakonitega ravnanja morala izgubiti njegovo zaupanje. Pa ga očitno nista. Molči tudi predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC doc. dr. Milan Brglez, ki je nekoč na FDV celo predaval o človekovih pravicah, sedaj pa noče obsoditi nasilne spremembe vodstva sindikata, čeprav le-ta predstavlja grobo kršitev temeljnih človekovih pravic iz ratificirane Konvencije MOD št. 87. Predsednik vlade dr. Miro Cerar daje s tem zelo jasen signal vsem ostalim državnim funkcionarjem in državljanom nasploh, da jim ni potrebno spoštovati ustavnosti in zakonitosti ter da ob tovrstnem početju vlada ne bo terjala njihove odgovornosti. Verjetno k temu stališču dr. Cerarja prispeva tudi dejstvo, da je v skladu s 7. členom ZZZ-1 za zakonitost poslovanja MZZ osebno odgovoren tudi generalni sekretar MZZ mag. Stanislav Vidovič, ki je tudi ustanovni član SMC in dolgoletni prijatelj aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, s katerim sta menda zelo aktivno sodelovala že v študentskih letih. Prav zato bo mag. Vidovič za sodno ugotovljeno protizakonito poslovanje MZZ nagrajen z dobro plačanim veleposlaniškim mestom v ZDA, namesto da bi sprejel osebno odgovornost oz. bil ustrezno sankcioniran. (Ob tem ne gre spregledati niti pomisleka nekaterih kolegov, da mu bo dejstvo, da je rojen na Hrvaškem in po nacionalnosti Hrvat, gotovo zmanjšalo verodostojnost pri promociji slovenskih nacionalnih interesov glede izvršitve arbitražne razsodbe o državni meji s Hrvaško, sploh upoštevajoč nič kaj bleščeči odhod iz VIS.)

Ob odsotnosti ustreznih sankcij s strani vlade oz. vladajoče koalicije SMC-SD-DeSUS, bi v pravni državi pričakovali vsaj odločen imunski odziv države v obliki ustrezne kazenske preiskave organov odkrivanja in pregona, ki bi morali preveriti kazensko odgovornost vseh zgoraj imenovanih za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1 in kršitev sindikalnih pravic iz 200. člena KZ-1. Glede na dosedanje izkušnje z neodzivnostjo policije in tožilstva, mdr. v primeru ugotovljenih preplačil v zdravstvu, se najbrž tudi to ne bo zgodilo. Republika Slovenija očitno ni več pravna država, saj so številne njene inštitucije prevzela omrežja, ki preprečujejo sankcioniranje deviantnih ravnanj nedotakljivih vplivnežev (t.i. “kultura nekaznovanja”; angl. impunity).

MZZ: namig na Karlovo “intimno razmerje” z Vlasto

Kot smo že poročali, vodstvo MZZ s prvakom DeSUS Karlom Erjavcem na čelu že od februarja lani vztrajno prikriva plačilne liste nekaterih vodilnih javnih uslužbencev in funkcionarjev MZZ, čeprav gre za informacije javnega značaja, ki bi morale biti po zakonu dostopne javnosti. Tako je presodila tudi Informacijska pooblaščenka (IP), vendar jo vodstvo MZZ sedaj toži.

MZZ je v tem upravnem sporu, ki ga vodi zoper IP, vložilo nenavadno pripravljalno vlogo, ki jo objavljam tukaj: MZZ vs. IP – pripravljalna vloga MZZ z dne 14.2.2017

V njej mi MZZ očita, da neresnično in zlonamerno trdim, da je vodja ministrovega kabineta Vlasta Vivod “tesna prijateljica” Karla Erjavca in da s tem celo namigujem na njuno “intimno razmerje”; MZZ pri tem ne pojasni, kakšne vrste intimnosti oz. intimnega razmerja ima s tem v mislih. Vsekakor je vsaj nenavadno, da dolgoletni in izkušeni politik kot je Karl Erjavec iz nedolžne besedne zveze “tesna prijateljica” začuti namig na svojo intimnost in celo potoži, da se mu s tem posega v pravico do družinskega življenja in pravico do zasebnosti. Vsak visoki in medijsko izpostavljeni politik mora dopustiti višjo stopnjo zanimanja za svojo zasebnost od nekega običajnega državljana, vendar v konkretnem primeru sploh ni šlo za kakršno koli zanimanje za njegovo zasebnost, kaj šele za njegovo intimno razmerje. Ravno nasprotno, sam se je odločil izpostavljati svojo intimnost, in sicer na najbolj neprimeren način – v pripravljalni vlogi v sodnem procesu!

Trditev, da je Vlasta Vivod njegova tesna prijateljica nikakor ni neresnična ali celo zlonamerna, saj temelji na javno znanih dejstvih, da ji je kot minister omogočil hitro in bleščečo kariero od bibliotekarke na MORS do profesionalne diplomatke na MZZ (brez kakršnih koli predhodnih diplomatskih izkušenj), večkratne vodje njegovih ministrskih kabinetov na MOP in MZZ ter imenovanje v najvišji uradniški naziv višje sekretarke v 54 plačnem razredu! Tovrstna neobičajna naklonjenost in povrh še nerazumno visoka dodatna finančna nagrajevanja (v času najstrožjega javnofinančnega varčevanja!!) v obliki dodatkov za stalno pripravljenost (preko 1.100,00 EUR/ mesec), delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela (preko 650,00 EUR/ mesečno), dela preko polnega delovnega časa (preko 500,00 EUR/ mesec), položajnega dodatka (preko 150,00 EUR/ mesec), idr. nakazujejo na zelo tesno prijateljstvo oz. kronizem. Nikakor pa trditev o njunem tesnem prijateljstvu ne namiguje na njuno intimno razmerje; na slednje namiguje zgolj in samo zgoraj objavljena pripravljalna vloga MZZ.

Nenavadno v tej vlogi MZZ je tudi tarnanje o neutemeljenosti domnevnih ocen glede finančnih nagrad sedaj že odstavljenemu vodji pravne službe MZZ Boštjanu Puclju, saj obenem izrecno priznava, da je tovrstne nagrade v obliki dodatka za povečan obseg dela dejansko prejemal. Nenavadno je tudi, da kot žaljive in neresnične označi navedbe, da je imenovani soodgovoren za protizakonita ravnanja vodstva MZZ in povzročeno škodo, obenem pa izrecno prizna, da je bilo v postopku moje izvršbe proti MZZ sprejeto zmotno pravno stališče MZZ »popolnoma usklajeno« z Državnim pravobranilstvom. Slednje potrjuje, da se nisem motil glede soodgovornosti za zmotno pravno stališče MZZ, saj je pravno službo MZZ tedaj nesporno vodil imenovani, MZZ pa je v postopku izvršbe izgubilo in plačalo visoko odškodnino v breme davkoplačevalcev. MZZ pa je priložilo tudi dopis Državnega pravobranilstva z dne 13.5.2009, iz katerega dejansko izhaja soodgovornost treh državnih pravobranilcev (med njimi današnjega vodje Državnega pravobranilstva mag. Jurija Groznika) za sprejeto napačno pravno stališče MZZ in posledično povzročeno škodo državnemu proračunu v obliki visokih zamudnih obresti.

MZZ moti tudi izpostavljanje privilegiranega položaja hčere ustavnega sodnika dr. Ane Polak Petrič, pri čemer MZZ izrecno priznava, da gre dejansko za hčer ustavnega sodnika in ne zanika, da poleg visoke uradniške plače in dodatkov na MZZ dodatno prejema tudi visoko mesečno nagrado v višini 1.900,00 EUR, in sicer brez v naprej znanih kriterijev za določitev njene višine ter zgolj na podlagi sklepa vlade dr. Mira Cerarja (sklep vlade – dr. Ana Polak Petrič mesečna nagrada) in neposredno iz državnega sklada za sukcesijo, pri čemer menda niti ni izkazana v MFERAC. Razkritje njenih plačilnih list je zato nujno potrebno za preveritev morebitne diskriminatornosti in nezakonitosti prejetih plačil iz proračunskih sredstev.

Planet TV o prikrivanju visokih dodatkov k plačam na MZZ

Na Planet TV (http://www.planet.si/tv/arhiv-video-vsebin.html#video_88977 ) od 15:00 minute dalje o tem, kako MZZ pod vodstvom Karla Erjavca (DeSUS) prikriva informacije javnega značaja o visokih dodatkih k plačam, ki jih je v času najstrožjega varčevanja izplačeval nekaterim privilegiranim visokim uslužbencem in funkcionarjem na MZZ. Erjavec podatke prikriva že dobro leto, navkljub dvem odločbam Informacijske pooblaščenke (IP). Sedaj skuša razkritje nezakonitih dodatkov dodatno odložiti še s tožbo proti IP. “Etični” premier dr. Miro Cerar pa še vedno nič. Toliko o transparentnosti porabe davkoplačevalskega denarja pod to “etično” vlado. Upajmo, da bodo svoje delo opravili vsaj organi odkrivanja in pregona, podobno kot so to storili v primeru ministra dr. Mramorja in nezakonitih izplačil dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih ljubljanskih fakultetah. Verjamemo tudi, da bodo nezakonite dodatke vrnili skupaj z obrestmi.

Odgovor Informacijske pooblaščenke na tožbo MZZ: Karl nima prav, ko skriva plače!

Informacijska pooblaščenka (IP) je odgovorila na tožbo MZZ, s katero poskuša MZZ preprečiti razkritje plač nekaterih funkcionarjev in javnih uslužbencev na MZZ. V svojem odgovoru je IP ponovno argumentirano zavrnila ugovor MZZ, da podatke prikriva, ker želi preprečiti “zlorabo pravice”. Odgovor IP je objavljen tukaj: odg-ip-na-tozbo-mzz-dostop-do-placilnih-list

Več kot očitno je, da Karl – podobno kot pri svoji tesni prijateljici in vodji kabineta Vlasti Vivod – ponovno prikriva radodarne dodatke, ki jih je namenjal nekaterim svojim izbrancem na MZZ v času, ko je od ostalih državljanov (tudi od svojih upokojencev) zahteval drastično varčevanje. Zanimivo, da “etični” predsednik vlade dr. Miro Cerar podpira tovrstno netransparentnost Karla Erjavca ter svojega ustanovnega člana SMC in GS MZZ mag. Stanislava Vidoviča (slednji je po ZZZ-1 odgovoren za zakonitost poslovanja MZZ).

Poslansko vprašanje dr. Franca Trčka o šikaniranju žvižgača/ sindikalista MZZ s strani ministrov DeSUS

Poslanec ZL dr. Franc Trček je dne 11.01.2017 postavil “etični” vladi dr. Mira Cerarja ustno poslansko vprašanje, ki je objavljeno tukaj:
trcek-poslansko-vprasanje-mzz

V njem mdr. opozarja vlado na kršitev številnih ratificiranih mednarodnih pogodb, zlasti konvencije ILO št. 87 in 76. člena Ustave RS ter jo sprašuje, ali je raziskala številne anomalije, na katere sem jo opozoril (npr. zadeva dodatki Vlasti Vivod), zakaj s šikaniranjem mene, kot žvižgača, sporoča vsem ostalim potencialnim žvižgačem, da jih ne bo zaščitila, če bodo prijavili nepravilnosti in korupcijo, kako bo v noveli ZIntPK poskrbela za učinkovito zaščito žvižgačev in kdaj bom, upoštevajoč ponovno pridobljeni naziv diplomata, reintegriran na delo na MZZ, da bom lahko nadaljeval delo v vodstvu sindikata. Na odgovore vlade oz. “etičnega” prof. dr. Mira Cerarja nestrpno čakamo.

V vmesnem času sem prejel pomenljiv odgovor varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki ga objavljam tukaj: odg-vcp-glede-posredovanja-zaradi-neodziva-pv

V njem varuhinja pojasnjuje, da se s to zadevo z vidika varstva človekovih pravic ne bo ukvarjala, ker še potekajo o tem postopki in da tudi še ne bo urgirala pri premieru dr. Miru Cerarju za odgovor, ki ga čakam že od 28.11.2016 (!), ker bi bilo to “preuranjeno”. Pravi, da je potrebno drugi strani dati možnost, da odpravi morebitno kršitev in da bi bilo smiselno, da dr. Cerarja sam ponovno pozovem k odgovoru. Resno?! Po vseh urgencah naj ga ponovno pozivam k odgovoru? Ni problema, še enkrat mu bom poslal poziv.

Bomo videli, če bo odgovor vlade oz. premiera dr. Cerarja uspelo pridobiti vsaj poslancu dr. Trčku. Mene namreč premier dr. Cerar ne jemlje resno, čeprav je pred volitvami vehementno obljubljal odprt dialog z državljani in civilno družbo.

Ministra DeSUS Karl Erjavec in Irena Majcen naklepno kršita pravnomočno sodbo – poziv PV dr. Cerarju

Spodaj prilagam poziv, ki sem ga naslovil na predsednika vlade dr. Mira Cerarja v zvezi z nezakonitim ravnanjem ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen, ki naklepno kršita pravnomočno sodbo upravnega sodišča, saj še vedno nista izdala sklepa o razveljavitvi njunega sklepa o moji razporeditvi na MOP, čeprav jima to zakonsko obveznost izrecno nalaga 4. odst. 74. člena ZJU. Slednji zelo jasno določa: “Aneks k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o premestitvi se razveljavi, če oseba ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, na katero je bila premeščena, oziroma za položaj. Aneks oziroma sklep se razveljavi s sklepom.” Z odpravo odločbe o imenovanju v uradniški naziv namreč nimam več uradniškega naziva, zato ne izpolnjujem več pogoja za zasedbo uradniškega mesta v MOP in bi morala ministra njun skupni premestitveni sklep nemudoma razveljaviti. Čakamo na odgovor profesorja prava dr. Mira Cerarja.

Moj poziv dr. Cerarju:
—————————————————————–
POZIV k izvršitvi pravnomočne sodbe opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016 in izdaji sklepa iz 4. odst. 74. člena ZJU
Peter Golob
za: dr. Miro Cerar, gp.kpv 28.11.2016 15:17

Kp:
Karl Erjavec, Stanislav Vidovič, Irena Majcen, Dejan Židan, Anja Kopač-Mrak, Boris Koprivnikar, Goran Klemenčič, gp.mzz, Gregor Krajc, milan.brglez, varuh, OCR KPK, anti.korupcija, Vlasta Nussdorfer, Lidija.Apohal, Boris Štefanec, Alma Sedlar, Igor Lamberger, gp.ijs, gp.irsd, sloaud, vid.doria, info@transparency.si, COMM-REP-LJU, bojan.dobovsek, franc.trcek, janko.veber, eva.irgl, Stanislav Sikošek, Nataša Trček, peticije@dz-rs.si, Borut Pahor

Spoštovani predsednik vlade gospod prof. dr. Miro Cerar,

ignorantia iuris nocet. Spodaj pripeti odgovor ustanovnega člana vaše stranke SMC mag. Stanislava Vidoviča, ki ga je vaša vlada imenovala za generalnega sekretarja MZZ, bi vam moral biti v resno opozorilo pri bodočem kadrovanju na najodgovornejša delovna mesta v državni upravi. Ne glede na to, ali je njegovo spodnje pisanje zgolj posledica njegovega pomanjkljivega pravnega znanja, ali priučenih negativnih praks iz časa službovanja v SOVA, ga to ne odvezuje njegove osebne odgovornosti za zakonitost poslovanja MZZ, kot mu jo izrecno nalaga 7. člen ZZZ-1. Njegovo in eventualno vztrajanje pravnika ministra Karla Erjavca pri sedanjem protizakonitem ravnanju MZZ oz. nespoštovanju pravnih posledic pravnomočne sodbe opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016, bi imelo tudi znake kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1 in kršitve sindikalnih pravic iz 200. člena KZ-1.

Upravno sodišče RS je odločbo MOP o mojem imenovanju v uradniški naziv pravnomočno odpravilo (ne pa razveljavilo), kar pomeni, da so odpravljeni vsi njeni pravni učinki za nazaj (ex tunc). S tem v zvezi ponovno opozarjam na 281. člen ZUP, ki tudi za pravnega laika dovolj razumljivo določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale“. Dodatno opozarjam še na 4. odst. 74. člena ZJU, ki zelo jasno določa: “Aneks k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o premestitvi se razveljavi, če oseba ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, na katero je bila premeščena, oziroma za položaj. Aneks oziroma sklep se razveljavi s sklepom.”

Čeprav MZZ ni bilo “stranka tega postopka” in čeprav upravno sodišče ni (direktno) odločalo o “pravici do moje vrnitve na delo v MZZ”, se pravne posledice odprave navedene odločbe MOP raztezajo tudi na sklep MZZ in MOP z dne 7.5.2015 (v priponki) o moji premestitvi na MOP, ker je temeljil prav na tej odpravljeni odločbi MOP. Odprava odločbe MOP namreč pomeni, da nisem pridobil uradniškega naziva, ki pa je zakoniti pogoj za zasedbo delovnega mesta na MOP. V 1. odst. 79. člena ZJU je namreč določeno: “Za uradniška delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon.” V 1. odst. 84. člena ZJU pa je določeno: “Uradnik izvršuje javne naloge v nazivu.”

Kljub prisilni premestitvi na MOP sem torej ohranil svoj diplomatski naziv pooblaščeni minister, ki ga imam še danes. Čeprav bo MOP znova odločalo o mojem nazivu, ne bo moglo sanirati pravnih posledic odpravljene odločbe in na njej temelječe nezakonite premestitvene odločbe MZZ in MOP.

GS MZZ mag. Vidovič se tudi popolnoma neutemeljeno sklicuje na Višje delovno in socialno sodišče, ki da še ni odločilo “o zakonitosti sklepa o trajni premestitvi v MOP”. Slednje namreč v ničemer ne vpliva na zakonsko dolžnost MZZ in MOP, kot izhaja iz 4. odst. 74. člena ZJU. Z odpravo odločbe MOP o mojem imenovanju v naziv so ipso facto nastopili zakonski pogoji iz 4. odst. 74. člena ZJU, zato bi morala ministra Karl Erjavec in Irena Majcen nemudoma izdati sklep o razveljavitvi sklepa z dne 7.5.2015 o moji premestitvi v MOP, ker ne izpolnjujem pogoja za delovno mesto, na katero sem premeščen (nimam uradniškega naziva).

Glede na zgoraj navedeno je ocena GS MZZ mag. Vidoviča o neutemeljenosti mojega zahtevka po takojšnji vzpostavitvi zakonitega stanja oz. moji vrnitvi na delo na MZZ popolnoma napačna in protizakonita ter mi povzroča nenadomestljivo škodo. Naj vas še enkrat opozorim, da mi že več kot 18 mesecev onemogočate izvrševanje mandata člana izvršilnega odbora reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov in funkcijo sindikalnega zaupnika MZZ.

Samovoljna odločitev GS MZZ mag. Vidoviča, da ne bo upošteval moje “kandidature za zasedbo prostega delovnega mesta v tujini”, pa me postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi kandidati, saj iz časopisnega članka https://www.dnevnik.si/1042755165/slovenija/do-veleposlaniskega-mesta-z-zlatim-klicem jasno izhaja, da omogočate zasedbo navedenih prostih delovnih mest celo t.i. političnim oz. nekariernim diplomatom, ki sploh niso diplomati zaposleni na MZZ (kot rečeno, sam sem ohranil diplomatski naziv). Tovrstno protizakonito diskriminiranje bo imelo za posledico tudi naklepno kršitev tretjega odstavka 49. člena Ustave RS ter odškodninsko odgovornost MZZ in osebno odgovornost GS MZZ in predstojnika MZZ za kršitev pravic in povzročeno škodo. Ob tem bi vas opozoril tudi na priporočilo odbora ministrov Sveta Evrope z dne 30. aprila 2014, št. CM/Rec (2014)7, ki v tč. 21 poudarja: “Whistleblowers should be protected against retaliation of any form, whether directly or indirectly, by their employer and by persons working for or acting on behalf of the employer. Forms of such retaliation might include dismissal, suspension, demotion, loss of promotion opportunities, punitive transfers and reductions in or deductions of wages, harassment or other punitive or discriminatory treatment.” (Vir: https://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/cdcj/CDCJ%20Recommendations/CMRec(2014)7E.pdf).

Spoštovani predsednik vlade, v kolikor vam zgoraj navedene pravne posledice odprave odločbe o imenovanju v uradniški naziv ter iz tega izhajajoča zakonska dolžnost predstojnikov MZZ in MOP, da na podlagi 4. odst. 74. člena ZJU razveljavita sklep o moji prisilni premestitvi na MOP, še vedno niso povsem razumljive, predlagam, da se po nasvet obrnete na ustrezno podkovane pravne strokovnjake (pristojni pravniki na MZZ očitno zelo slabo vodijo postopke) in nato v skladu s 14. členom ZVRS naložite obema ministroma DeSUS, naj sprejmeta zakonito odločitev o moji takojšnji reintegraciji na delo v MZZ. Z vidika specialne in generalne prevencije bi ravnali popolnoma neodgovorno, če bi zgolj zavoljo miru v vladni koaliciji popustili ministroma DeSUS in tako nadaljevali nezakonito prakso MZZ, vašega člana mag. Vidoviča pa celo nagradili z veleposlaniškim mestom v tujini, kot ste storili v primeru prejšnjega GS MZZ in malteškega viteza Tomaža Kunstlja, ki je sedaj akreditiran kar pri svojem Suverenem malteškem viteškem redu. S tem bi dodatno spodkopali že tako načete temelje pravne države.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

———————————————–
Od: Stanislav Vidovič/MZZ/GOV
Za: Peter Golob/MOP/GOV@SVN,
Kp: Anja Kopač-Mrak/MDDSZ/GOV@SVN, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, gp.mzz@gov.si, Gregor Krajc/UPV/GOV@SVN, milan.brglez@dz-rs.si, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN
Datum: 24.11.2016 17:16
Zadeva: Re: vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Spoštovani gospod Peter Golob,

poslali ste sodbo Upravnega sodišča glede vašega imenovanja v uradniški naziv sekretar. Upravno sodišče je odločbo o imenovanju odpravilo in naložilo MOP, da mora o tem odločiti znova. MZZ ni stranka tega postopka. Iz odločitve Upravnega sodišča ne izhaja pravica vaše vrnitve na delo v MZZ, saj to ni bil predmet postopka pred Upravnim sodiščem.

O zakonitosti sklepa o trajni premestitvi v MOP trenutno odloča Višje delovno in socialno sodišče, pri čemer sodni postopek še ni pravnomočno zaključen. Glede na navedeno ocenjujem, da vaš zahtevek, da se zglasite na MZZ zaradi ureditve nastopa dela, ni utemeljen. Iz istih razlogov ne morem upoštevati vaše kandidature za zasedbo prostega delovnega mesta v tujini (mail, ki ste ga poslali 23.11.2016) .

Lep pozdrav,
mag. Stanislav Vidovič
Veleposlanik
Generalni sekretar Ambassador
Secretary General

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIC OF SLOVENIA
MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS

Sekretariat Secretariat

Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 22 10
E: stanislav.vidovic@gov.si
www.mzz.gov.si

———————————————-
From: Peter Golob/MOP/GOV
To: gp.mzz@gov.si, Stanislav Vidovič/MZZ/GOV@SVN
Cc: Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, milan.brglez@dz-rs.si, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, Anja Kopač-Mrak/MDDSZ/GOV@SVN, Gregor Krajc/UPV/GOV@SVN
Date: 17.11.2016 16:45
Subject: vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Spoštovani generalni sekretar gospod mag. Stanislav Vidovič,

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 (prilagam jo v priponki) zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj.
S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

ZUP v 281. členu določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale”.

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, saj temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657.

Generalni sekretar MZZ je po 7. členu ZZZ-1 osebno odgovoren, da skrbi za “zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve”. Posledično prosim za informacijo, kdaj in pri kom naj se zglasim, da nemudoma vzpostavimo zakonito stanje in uredimo moj nastop dela na MZZ.

Sindikalni pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

[attachment “sodba I U 1390-2015.pdf” deleted by Stanislav Vidovič/MZZ/GOV]

Upravno sodišče RS odpravilo odločbo MOP o imenovanju v uradniški naziv

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj. S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

Sodba je dostopna tukaj: sodba-i-u-1390-2015

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, ki temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za mojo premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657 v MOP.

Na “etičnega” predsednika vlade dr. Mira Cerarja sem zato naslovil sledeči poziv:
——————

POZIV PREDSEDNIKU VLADE dr. Miru Cerarju k odpravi protiustavnega posega ministra Karla Erjavca v vodstvo reprezentativnega sindikata/ Request to PM Dr. Miro Cerar to stop the unconstitutional Govt. interference in the leadership of the Union of Slovene Diplomats

Peter Golob
za: dr. Miro Cerar, gp.kpv, Gregor Krajc 17.11.2016 13:41

Kp:
milan.brglez, Goran Klemenčič, Boris Koprivnikar, Anja Kopač-Mrak, Peter Pogačar, Miha Lobnik, info@transparency.si, COMM-REP-LJU, violeta.bulc, andreja.kodrin, cab-dombrovskis-contact, office@odihr.pl, drh@coe.int, Thorbjorn.Jagland, actrav, PARDEV, varuh, Vlasta Nussdorfer, Borut Pahor, Dejan Židan, Janko.Veber, eva.irgl, matej.tonin, matej.tašner-vatovec, alenka.bratusek, Vinko.Gorenak, Bojan.Dobovsek, Franc.Trcek, matjaz.han, Stanislav Sikošek, ess, milan.lukic, Dusan.Semolic, info@strankasmc.si

Spoštovani predsednik vlade gospod dr. Miro Cerar,

poleg kritične poizvedbe zagovornika načela enakosti z dne 11.11.2015 in ugodilne sodbe delovnega sodišča z dne 23.6.2016, je bila dne 11.10.2016 izdana še ugodilna sodbo upravnega sodišča, ki je pravnomočna; vse tri državne akte prilagam spodaj v priponkah.

Prvi je ugotovil diskriminacijo in viktimizacijo mene, kot prijavitelja nepravilnosti na MZZ, kot tudi samega Sindikata slovenskih diplomatov, ki mu je bilo nasilno spremenjeno vodstvo, opozoril pa je tudi na neustrezne vsebinske odzive pristojnih državnih inštitucij na prijavljeno diskriminacijo. Drugi je potrdil nezakonito ravnanje ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen, ko sta me prisilno premestila z MZZ v MOP, ker premestitev ni temeljila na objektivnih delovnih potrebah, temveč na subjektivnih razlogih – ker sem kot sindikalni zaupnik opozarjal na nepravilnosti vašega ministra Karla Erjavca na MZZ (le-te se nadaljujejo). Tretji pa je odpravil nezakonito odločbo ministrice Irene Majcen o mojem imenovanju v uradniški naziv, kar ima ipso facto za posledico tudi ničnost sklepa o moji premestitvi v MOP.

Spoštovani predsednik vlade, spoštovani profesor, predlagam, da na tej točki opravite temeljit premislek in se posvetujete z vašimi pravnimi svetovalci kako naprej. Ali je res vredno oz. racionalno še naprej vztrajati pri ugotovljenih kršitvah in tako žrtvovati vaš trudoma pridobljeni ugled ustavnega pravnika in univerzitetnega profesorja prava, predvsem pa ugled Republike Slovenije, kot demokratične in pravne države, ki naj bi spoštovala sindikalno svobodo iz 76. člena Ustave, kot članice Sveta Evrope, v okviru katerega je podpisala in ratificirala Civilnopravno konvencijo o korupciji in sprejela Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (oba jo zavezujeta k zagotovitvi učinkovite zaščite prijaviteljev nepravilnosti/ žvižgačev), ter kot članice Mednarodne organizacije dela (ILO), v okviru katere je nasledila ratificirano Konvencijo MOD št. 87, ki v 3. členu prepoveduje posege v svobodno izbiro sindikalnih predstavnikov?

Načelen in odločen državnik bi se upal upreti nadaljnjemu izsiljevanju svojega koalicijskega partnerja Karla Erjavca, uporabil zakonsko pooblastilo iz drugega odstavka 14. člena Zakona o vladi RS in nemudoma preprečil nadaljnje protipravno šikaniranje sindikalnega predstavnika oz. odpravil ministrov nasilni poseg v vodstvo reprezentativnega sindikata, ki traja že 18 mesecev. S tem bi zavaroval ustavni red in ugled Republike Slovenije. Računam na vašo trezno presojo in pogum.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

—————————————————————–
Na generalnega sekretarja MZZ mag. Stanislava Vidoviča pa sem naslovil sledeči poziv:

vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Peter Golob
za: gp.mzz, Stanislav Vidovič 17.11.2016 16:45

Kp:
Stanislav Sikošek, milan.brglez, dr. Miro Cerar, Goran Klemenčič, Anja Kopač-Mrak, Gregor Krajc

Spoštovani generalni sekretar gospod mag. Stanislav Vidovič,

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 (prilagam jo v priponki) zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj.

S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

ZUP v 281. členu določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale“.

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, saj temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657.

Generalni sekretar MZZ je po 7. členu ZZZ-1 osebno odgovoren, da skrbi za “zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve”. Posledično prosim za informacijo, kdaj in pri kom naj se zglasim, da nemudoma vzpostavimo zakonito stanje in uredimo moj nastop dela na MZZ.

Sindikalni pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

Ljubljansko delovno sodišče krši 49. člen Ustave RS ter podpira sistemsko diskriminacijo in klientelistično kadrovanje v državni upravi

Člani vodstva Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) smo v preteklosti prejeli številna opozorila naših članov sindikata, da so postopki premestitev javnih uslužbencev v notranji službi MZZ, zlasti na odgovornejša oz. vodstvena delovna mesta, popolnoma netransparentni in da se kadrovske odločitve na MZZ sprejemajo v ožjem krogu, brez v naprej znanih izbirnih meril, na podlagi politične ali ideološke pripadnosti, vez in poznanstev, skratka diskriminatorno (na MZZ je bila izvedena celo anketa, ki je potrdila sistemsko diskriminacijo zaposlenih; objavljena je na: http://www.mzz.gov.si/si/enake_moznosti/). Vodstvo MZZ smo zato večkrat pozvali k povrnitvi dobre prakse, ki je nekoč že bila uveljavljena na MZZ, t.j. objavljanju tudi prostih delovnih mest v notranji službi. Vodstvo MZZ smo večkrat pozvali tudi k vključitvi sindikata v tovrstne izbirne postopke, saj gre za sindikalno pravico iz 17. člena KPND, ki omogoča večjo transparentnost in nadzor nad zakonitostjo ravnanj delodajalca. V obeh primerih je bil odziv vodstva MZZ negativen.

S tem v zvezi smo opozorili tudi na kršitev 3. odst. 49. člena Ustave, ki določa: “Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.” Od takrat pristojnega MNZJU oz. takratne državne sekretarke mag. Renate Zatler smo prejeli popolnoma arbitrarno interpretacijo, da se ta ustavna norma upošteva le pri zaposlitvah v javni upravi, ne pa tudi pri premestitvah znotraj le-te.

S ciljem preveriti protiustavnost zgoraj opisanih izbirnih postopkov za zasedbo prostih delovnih mest v notranji službi MZZ, smo se v sindikatu strinjali, da vložim pilotno tožbo na delovno sodišče zaradi diskriminacije. To sem vložil dne 8. januarja 2014, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je postopek očitno zavlačevalo in po uspešni izločitvi sodnice Gordane Skočič prvo obravnavo razpisalo šele dne 30.6.2016. Sodni senat v sestavi mag. Tanja Pustovrh Pirnat, kot predsednica senata, ter sodnici porotnici Katarina Hren in Jerneja Velkavrh, je pred kratkim razsodil, da diskriminacija ni podana, pri čemer se sploh ni opredelil do vsebine 3. odst. 49. člena Ustave, čeprav je ta ustavna norma zelo jasna in se uporablja neposredno. Ne gre tudi pozabiti, da so sodniki po 125. členu Ustave vezani na ustavo in zakon. Sodba je v celoti dostopna tukaj: sodba-i-pd-28-2014-diskriminacija

Zastavlja se zelo resno vprašanje, ali Republika Slovenija svojim državljankam in državljanom dejansko zagotavlja učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo, če pa se sodišče sploh ne opredeli do temeljne pravne podlage tožbe, v danem primeru do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave. Sodnica je šla v svoji interpretaciji dopustnega ravnanja delodajalca celo tako daleč, da sploh ne šteje za protipravno, če zaposleni v državnem organu ne izvejo za prosta delovna mesta in se potemtakem zanje ne morejo potegovati (jim niso “enakopravno dostopna”). Diskriminacija bi bila po mnenju sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat podana le v primeru, če samo tožnik ne bi bil seznanjen s prostimi delovnimi mesti; ker nihče od zaposlenih ni bil seznanjen (razen seveda izbrancev, ki so ta delovna mesta zasedli), naj bi ne bilo diskriminacije! Popolnoma absurdna je tudi pravna razlaga sodnice, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Sodnica je torej sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani. Absurdno je tudi stališče sodnice, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Tovrstne avtoritarne razlage predpisov in zlasti ignoriranja ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave si ne bi smela privoščiti, ne le vlada, ki jo vodi ustavni pravnik in univerzitetni profesor prava prof. dr. Miro Cerar, temveč zlasti ne neodvisno in nepristransko sodišče. Sistem zavor in ravnovesij je torej na prvi stopnji odpovedal. Upajmo, da se bodo do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave in neenakopravne dostopnosti delovnih mest v notranji službi MZZ vsebinsko opredelile vsaj višje sodne inštance. Tu objavljam mojo pritožbo zoper zgoraj navedeno prvostopenjsko sodbo: pritozba-vs-sodba-i-pd28-2014

To je pa poziv, ki sem ga v zvezi s tem sistemskim problemom naslovil na pristojne državne inštitucije in nevladne organizacije:

problematika klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih – sodba in pritožba v vednost

Peter Golob
za:
varuh, Vlasta Nussdorfer, zagovornik.uem, Miha Lobnik, OCR KPK, anti.korupcija, Boris Štefanec, Alma Sedlar, Igor Lamberger, sloaud, Tomaž Vesel, sodni.svet, marko.novak, info, simona.habic, COMM-REP-LJU
15.11.2016 16:33

Kp:
Boris Koprivnikar, dr. Miro Cerar, milan.brglez, Stanislav Sikošek

P. n.
Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer
Zagovornik načela enakosti gospod Miha Lobnik
Komisija za preprečevanje korupcije, člani gospod Boris Štefanec, gospa dr. Alma Sedlar in gospod dr. Igor Lamberger
Računsko sodišče, predsednik gospod Tomaž Vesel
Sodni svet, predsednik gospod dr. Marko Novak
Transparency International, predsednica gospa mag. Simona Habič
Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji

Spoštovani,

vse naslovnike bi želel opozoriti na izjemno perečo problematiko klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih, preko katerih ministri protipravno privilegirajo posameznike, ki so politično blizu določeni politični stranki ali lobiju (in s tem utrjujejo partitokracijo na račun javnega interesa), ter posledično sistematično diskriminirajo vse ostale javne uslužbence v državnem organu, ki sploh niso obveščeni o prostih delovnih mestih, kaj šele, da bi jim bilo omogočeno, da na ta prosta delovna mesta enakopravno kandidirajo, ob v naprej znanih objektivnih izbirnih kriterijih ter formaliziranih in transparentnih izbirnih postopkih.

Razlogi za tovrstno kadrovanje so, tako v ohlapni zakonski ureditvi instituta premestitve javnega uslužbenca znotraj državnega organa, ki ne določa obveznih in formaliziranih izbirnih postopkov z v naprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji, kot tudi v nedelovanju pristojnih inšpekcijskih organov in navsezadnje (žal) tudi neučinkovitem sodnem varstvu, kot je razvidno iz nedavne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 28/2014 z dne 15.09.2016, ki jo je izdal senat pod vodstvom sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat (v priponkah prilagam sodbo in mojo pritožbo na to sodbo).

Sodna veja oblasti, ki je v sistemu delitve oblasti oz. “zavor in ravnotežij” pristojna, da drži izvršilno vejo oblasti znotraj ustavnih okvirov, je v zgoraj citirani sodbi žal odpovedala in zavzela stališče, da so zgoraj opisani kadrovski postopki v okviru izvršilne veje oblasti pravno povsem korektni, pri čemer se (vsaj na tej prvi stopnji sojenja) sploh ni želela vsebinsko opredeliti do zatrjevane kršitve sicer zelo jasne ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave. Še več, v obrambi zgoraj opisane kadrovske prakse je šla sodnica celo tako daleč, da je zavzela nekatera izredno zaskrbljujoča pravna stališča, ki jih predstavljam v nadaljevanju.

Tako je v tč. 6 zgoraj navedene sodbe zavzela absurdno stališče, da naj bi bila diskriminacija podana le v primeru, če bi zgolj tožnik ne bil obveščen o nekem prostem delovnem mestu, vsi ostali uslužbenci v organu pa bi bili o tem obveščeni; ker torej tudi ostali javni uslužbenci niso bili obveščeni, razen privilegiranega uslužbenca, ki je bil izbran na to mesto, sodišče diskriminacije ne priznava.

Sodnica v tč. 18 arbitrarno oži sicer jasno in neposredno uporabno ustavno normo 3. odst. 49. člena Ustave na način, da – sklicujoč se na načelo enakopravne dostopnosti iz 7. člena ZJU- trdi, da naj bi bilo to načelo konkretizirano v nadaljnjih določbah ZJU (58.-64. čl. ZJU), “ki pa v konkretnem sporu niso relevantne”. Sodnica torej določbo 3. odst. 49. člena Ustave protiustavno zoži le na postopke izbire zunanjih kandidatov za zaposlitev v javni upravi, ne priznava pa veljavnosti te ustavne določbe v postopkih premeščanja na druga delovna mesta znotraj organa. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave in jih ni mogoče omejevati z zgoraj navedeno arbitrarno razlago ZJU, ki nima podlage v sami ustavi (glej tudi 15. člen ustave). Samo ustava bi lahko napotila zakonodajalca, da posamezno ustavno normo podrobneje (ne pa ožje) uredi v zakonu.

Popolnoma zgrešena je tudi pravna razlaga, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Slednje tudi dokazuje, da je sodnica sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani.

Absurdno je tudi pojasnilo sodbe v tč. 28, da »tožnik želenega seznama prostih delovnih mest ni prejel, ker se je takrat pri toženki spreminjala sistemizacija in javna uslužbenka v kadrovski službi Vesna Rek Kovačič z njim ni razpolagala«. Čeprav državni organ spreminja akt o sistemizaciji, mora vedno razpolagati z veljavno sistemizacijo, ki mora biti dostopna vsem zaposlenim v organu. Ko pa je sprememba sistemizacije zaključena, mora biti razpoložljiva ta spremenjena sistemizacija. Nikakor pa ne more obstajati neko vmesno obdobje, ko veljavna sistemizacija ne bi bila dostopna in delodajalec ne bi vedel, katera delovna mesta niso zasedena.

Absurdno je tudi stališče sodbe v tč. 35, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Spoštovani, izjemno zaskrbljujoče je, da ne le aktualna vlada, ki jo vodi profesor prava in ustavni pravnik dr. Miro Cerar, temveč celo neodvisna sodna veja oblasti ocenjuje zgoraj opisano skrivanje prostih delovnih mest pred javnimi uslužbenci (poleg odsotnosti formaliziranih izbirnih postopkov in v naprej znanih objektivnih izbirnih meril) kot pravno dopustno, pa čeprav ga je celo samo MZZ (po vloženi predmetni tožbi) že delno opustilo in ponovno uvedlo notranje objave prostih delovnih mest tudi v notranji službi. Zaskrbljujoče je tudi, da sodnica ne pozna v 125. členu Ustave predpisane vezanosti sodnikov na ustavo in zakon, saj se sodba do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave sploh ni opredelila, kar predstavlja tudi eklatantno kršitev pravice do izjave, kot izhaja iz ustavne pravice do enakosti orožij. Sodnica pa je dokazovanje smelo oprla na izpovedi prav tistih dveh akterjev, ki sta v MZZ izpeljala diskriminatorne premestitve (generalnega sekretarja MZZ in vodjo kadrovske službe MZZ!), zavrnila pa je vse ostale priče, kar dokazuje očitno pristranskost v prid izvršilne veje oblasti.

V primeru, da niti višje sodne inštance v zgoraj opisanih premestitvenih postopkih ne ugotovijo kršitve ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave, ki sicer zelo jasno določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, bo sodna veja oblasti s tem še dodatno spodbudila vladajoče politične stranke oz. vsakokratno vlado k sistematičnemu političnemu/ klientelističnemu kadrovanju v državni upravi, katerega sicer že dalj časa odkrito problematizirajo, tako zagovornik načela enakosti, KPK, kot tudi nevladne organizacije in mediji.

Upam, da boste naslovniki to moje pisanje vzeli kot dobronamerno opozorilo na sistemski problem, ki nevarno znižuje raven strokovnosti in neodvisnosti ter povečuje politizacijo državne uprave oz. da si boste po svojih močeh prizadevali, da se de lege ferenda uzakonijo takšni izbirni postopki za premestitev javnih uslužbencev na prosta delovna mesta v državnih organih, ki bodo formalizirani, transparentni, z vnaprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji in nediskriminatorni.

S spoštovanjem,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost prejmejo:
– predsednik vlade gospod dr. Miro Cerar,
– minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar,
– predsednik Državnega zbora gospod dr. Milan Brglez,
– Sindikat slovenskih diplomatov, predsednik gospod Stanislav Sikošek,
-…

Delo: visoka nagrada pooblaščenki za nasledstvo dr. Ani Polak Petrič, hčeri ustavnega sodnika dr. Petriča; MZZ še naprej vztrajno krši odločbo Informacijske pooblaščenke in nezakonito skriva plačilne liste Vlaste Vivod, tesne prijateljice in vodje kabineta ministra Erjavca

Spodaj je povezava na članek v časopisu Delo, kjer sta končno javno razkriti visoka plača in pregrešno visoka nagrada, ki jo državni Sklad RS za nasledstvo plačuje visoki predstavnici za nasledstvo po nekdanji SFRJ in uslužbenki MZZ dr. Ani Polak Petrič, hčeri ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča. Kot poroča Delo, dotična “od države prejema 3064 evrov bruto plače in še 1900 evrov bruto nagrade, skupaj torej več kot 4900 evrov na mesec.” Pri tem se ne zastavlja le vprašanje arbitrarnosti samega določanja višin tovrstnih nagrad privilegiranim posameznikom, mimo kakršnih koli v naprej predpisanih kriterijev, temveč tudi eventualni vpliv na ustavnega sodnika, ki ga s tovrstnim izdatnim financiranjem njegovega najožjega sorodnika pridobi izvršilna veja oblasti oz. vladajoča elita.

http://www.delo.si/ozadja/visoka-nagrada-visoke-predstavnice.html

Časopisu Delo je očitno uspelo pridobiti zahtevane podatke, meni pa je MZZ že drugič izdalo odločbo št. 090-15/2016/1 z dne 11.08.2016, s katero mi ponovno zavrača razkritje informacij javnega značaja – plačilnih list nekaterih uslužbencev MZZ (vključno z zgoraj imenovano), ki jih minister Erjavec in aktualna vlada očitno bogato nagrajujeta, ko istočasno od ostalih javnih uslužbencev pričakujeta zategovanje pasov.

Tu je objavljena odločba IP:
https://petergolob.files.wordpress.com/2016/08/odloc48dba-ip-plac48dilne-liste-vivod-polak-petric48d-drenik-pucelj.pdf

Tu pa je objavljena vnovična zavrnilna odločba MZZ:
odlocba-mzz-o-zavrnitvi-ijz-placnih-list-vivod-idr

Zavrnitev vpogleda v plačilne liste (skriva se zlasti visoke dodatke ministrove prijateljice in vodje kabineta Vlaste Vivod!) je MZZ ponovno utemeljilo z očitki, ki poskušajo legitimno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prikazati kot zlorabo zakonskih pravic z namenom škodovanja javnim uslužbencem na MZZ, čeprav je informacijska pooblaščenka v svoji odločbi št. 090-78/2016/5 z dne 11.7.2016 že dokončno odločila, da očitane zlorabe ni bilo in da so bile zahteve za razkritje zahtevanih informacij povsem upravičene, saj so namenjene nadzoru javnosti nad zakonitostjo delovanja MZZ.

Zoper navedeno odločbo MZZ sem se dne 8.9.2016 pritožil, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa o njej vse do danes ni odločila. Upajmo, da bo v razumnem času uspelo priti do zahtevanih podatkov vsaj kateremu od medijev, saj sam nanje neuspešno čakam že vse od 4. februarja 2016! “Etični” prof. dr. Miro Cerar pa še kar trdi, da njegova vlada dela transparentno.