Karl Erjavec na OZP lagal poslancem

Spodaj objavljamo sejo Odbora za zunanjo politiko DZ RS, kjer je poslanec ZL Matej Tašner Vatovec (od 5:30 minute dalje) podpredsednika vlade Karla Erjavca vprašal, ali bo sprejel subjektivno odgovornost zaradi sodno ugotovljene diskriminacije in protizakonite premestitve člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov (SSD), ki jo je 1.3.2017 pravnomočno razveljavilo sodišče. Opozoril je tudi, da je imelo tovrstno protizakonito ravnanje ministra tudi elemente nekaterih kaznivih dejanj.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-zunanjo-politiko/174477015

Podpredsednik dr. Cerarjeve “etične” vlade Karl Erjavec je v svojem znanem slogu (od 15:30 minute dalje) zavestno lagal poslancem, da “je bil postopek izpeljan v skladu z zakonom” in da “ne vidi elementov diskriminacije” ter za “napako” okrivil kar službe MZZ.

Zato spodaj ponovno objavljamo prvo in drugostopenjsko sodbo, v katerih sta sodišči pravnomočno ugotovili, da je minister Karl Erjavec ravnal diskriminatorno in da premestitev ni bila izvedena zaradi objektivnih delovnih potreb, kot je ponovno lagal poslancem, temveč protizakonito, zaradi subjektivnih razlogov, ker sem kot član vodstva SSD opozarjal na nepravilnosti na MZZ.

sodba Pd 352-2015-nezakonita premestitev P.Golob

sodba-pdp-876-2016-razveljavitev-premestitve-na-mop

Namesto, da bi sprejel subjektivno odgovornost za diskriminatorno in protizakonito dejanje ter odstopil, podpredsednik vlade Karl Erjavec še naprej grozi s potrebo po večji fleksibilnosti premestitev motečih javnih uslužbencev. NPU in SDT pa ostajata pasivna in z odsotnostjo t.i. specialne prevencije naravnost spodbujata tovrstna deviantna ravnanja. Očitno smo še daleč od pravne države.

Minister Erjavec je v svojem odgovoru omenil tudi izgubljeni delovni spor, v katerem smo MZZ-ju neuspešno očitali diskriminacijo, ker na prosta delovna mesta v notranji službi diplomate premešča na način, da s prostimi mesti ne seznani vseh zainteresiranih kandidatov, temveč le izbrance, ker pred izbiro ne določi objektivnih izbirnih kriterijev, kot mu je sicer že pisno očital Inšpektorat za javni sektor in ker izbiro kandidatov opravi mimo formaliziranega postopka pred Kadrovsko komisijo ter brez sodelovanja predstavnika SSD. Nižji sodišči sta – poleg enostranskega izvajanja dokazov – zavzeli tudi absurdno stališče, da diskriminacija ni podana, ker tudi drugi diplomati niso bili seznanjeni s prostimi delovnimi mesti. Po naši oceni gre za grobo kršitev 3. stavka 49. člena Ustave RS, zato smo na Vrhovno sodišče RS že vložili predlog za dopustitev revizije.

Država toži državo: kaj nam prikriva Karl Erjavec?

Le kaj nam prikriva Karl Erjavec? Javna RTV Slovenija je nedavno javno razkrila radodarne dodatke k plači, ki jih je minister Karl Erjavec (DeSUS) v času najstrožjega varčevanja pri plačah v javni upravi, socialnih podporah in pokojninah namenjal svoji tesni prijateljici in vodji kabineta Vlasti Vivod (samo za stalno pripravljenost je prejemala mesečni dodatek preko 1.100,00 eur!): http://www.rtvslo.si/slovenija/stirimestni-bruto-dodatek-za-stalno-pripravljenost-vodje-erjavcevega-kabineta/411842

Plače oz. plačilne liste Vlaste Vivod so torej javno objavljene v medijih, zato bi človek pričakoval, da se bodo skrivalnice Karla Erjavca nehale in da bo skladno z dvakratno odločitvijo Informacijske pooblaščenke (IP) predal vse zahtevane plačilne liste. Vendar jih Erjavec skrbno skriva in je celo vložil tožbo proti IP: upravni-spor-mzz-vs-ip-placilne-liste

Država (MZZ) torej toži državo (IP), ker nek politik noče razkriti plačilnih list sebe in svojega ožjega vodstva v MZZ? Tu pa mora res biti nekaj hudega, če se tako skriva te plače. Upajmo, da bo do plačilnih list uspel zopet priti kakšen pogumen raziskovalni novinar. Gotovo bomo zopet presenečeni nad Karlovo radodarnostjo do nekaterih izbrancev.

Poslansko vprašanje dr. Franca Trčka o šikaniranju žvižgača/ sindikalista MZZ s strani ministrov DeSUS

Poslanec ZL dr. Franc Trček je dne 11.01.2017 postavil “etični” vladi dr. Mira Cerarja ustno poslansko vprašanje, ki je objavljeno tukaj:
trcek-poslansko-vprasanje-mzz

V njem mdr. opozarja vlado na kršitev številnih ratificiranih mednarodnih pogodb, zlasti konvencije ILO št. 87 in 76. člena Ustave RS ter jo sprašuje, ali je raziskala številne anomalije, na katere sem jo opozoril (npr. zadeva dodatki Vlasti Vivod), zakaj s šikaniranjem mene, kot žvižgača, sporoča vsem ostalim potencialnim žvižgačem, da jih ne bo zaščitila, če bodo prijavili nepravilnosti in korupcijo, kako bo v noveli ZIntPK poskrbela za učinkovito zaščito žvižgačev in kdaj bom, upoštevajoč ponovno pridobljeni naziv diplomata, reintegriran na delo na MZZ, da bom lahko nadaljeval delo v vodstvu sindikata. Na odgovore vlade oz. “etičnega” prof. dr. Mira Cerarja nestrpno čakamo.

V vmesnem času sem prejel pomenljiv odgovor varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki ga objavljam tukaj: odg-vcp-glede-posredovanja-zaradi-neodziva-pv

V njem varuhinja pojasnjuje, da se s to zadevo z vidika varstva človekovih pravic ne bo ukvarjala, ker še potekajo o tem postopki in da tudi še ne bo urgirala pri premieru dr. Miru Cerarju za odgovor, ki ga čakam že od 28.11.2016 (!), ker bi bilo to “preuranjeno”. Pravi, da je potrebno drugi strani dati možnost, da odpravi morebitno kršitev in da bi bilo smiselno, da dr. Cerarja sam ponovno pozovem k odgovoru. Resno?! Po vseh urgencah naj ga ponovno pozivam k odgovoru? Ni problema, še enkrat mu bom poslal poziv.

Bomo videli, če bo odgovor vlade oz. premiera dr. Cerarja uspelo pridobiti vsaj poslancu dr. Trčku. Mene namreč premier dr. Cerar ne jemlje resno, čeprav je pred volitvami vehementno obljubljal odprt dialog z državljani in civilno družbo.

Ministra DeSUS Karl Erjavec in Irena Majcen naklepno kršita pravnomočno sodbo – poziv PV dr. Cerarju

Spodaj prilagam poziv, ki sem ga naslovil na predsednika vlade dr. Mira Cerarja v zvezi z nezakonitim ravnanjem ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen, ki naklepno kršita pravnomočno sodbo upravnega sodišča, saj še vedno nista izdala sklepa o razveljavitvi njunega sklepa o moji razporeditvi na MOP, čeprav jima to zakonsko obveznost izrecno nalaga 4. odst. 74. člena ZJU. Slednji zelo jasno določa: “Aneks k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o premestitvi se razveljavi, če oseba ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, na katero je bila premeščena, oziroma za položaj. Aneks oziroma sklep se razveljavi s sklepom.” Z odpravo odločbe o imenovanju v uradniški naziv namreč nimam več uradniškega naziva, zato ne izpolnjujem več pogoja za zasedbo uradniškega mesta v MOP in bi morala ministra njun skupni premestitveni sklep nemudoma razveljaviti. Čakamo na odgovor profesorja prava dr. Mira Cerarja.

Moj poziv dr. Cerarju:
—————————————————————–
POZIV k izvršitvi pravnomočne sodbe opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016 in izdaji sklepa iz 4. odst. 74. člena ZJU
Peter Golob
za: dr. Miro Cerar, gp.kpv 28.11.2016 15:17

Kp:
Karl Erjavec, Stanislav Vidovič, Irena Majcen, Dejan Židan, Anja Kopač-Mrak, Boris Koprivnikar, Goran Klemenčič, gp.mzz, Gregor Krajc, milan.brglez, varuh, OCR KPK, anti.korupcija, Vlasta Nussdorfer, Lidija.Apohal, Boris Štefanec, Alma Sedlar, Igor Lamberger, gp.ijs, gp.irsd, sloaud, vid.doria, info@transparency.si, COMM-REP-LJU, bojan.dobovsek, franc.trcek, janko.veber, eva.irgl, Stanislav Sikošek, Nataša Trček, peticije@dz-rs.si, Borut Pahor

Spoštovani predsednik vlade gospod prof. dr. Miro Cerar,

ignorantia iuris nocet. Spodaj pripeti odgovor ustanovnega člana vaše stranke SMC mag. Stanislava Vidoviča, ki ga je vaša vlada imenovala za generalnega sekretarja MZZ, bi vam moral biti v resno opozorilo pri bodočem kadrovanju na najodgovornejša delovna mesta v državni upravi. Ne glede na to, ali je njegovo spodnje pisanje zgolj posledica njegovega pomanjkljivega pravnega znanja, ali priučenih negativnih praks iz časa službovanja v SOVA, ga to ne odvezuje njegove osebne odgovornosti za zakonitost poslovanja MZZ, kot mu jo izrecno nalaga 7. člen ZZZ-1. Njegovo in eventualno vztrajanje pravnika ministra Karla Erjavca pri sedanjem protizakonitem ravnanju MZZ oz. nespoštovanju pravnih posledic pravnomočne sodbe opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016, bi imelo tudi znake kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1 in kršitve sindikalnih pravic iz 200. člena KZ-1.

Upravno sodišče RS je odločbo MOP o mojem imenovanju v uradniški naziv pravnomočno odpravilo (ne pa razveljavilo), kar pomeni, da so odpravljeni vsi njeni pravni učinki za nazaj (ex tunc). S tem v zvezi ponovno opozarjam na 281. člen ZUP, ki tudi za pravnega laika dovolj razumljivo določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale“. Dodatno opozarjam še na 4. odst. 74. člena ZJU, ki zelo jasno določa: “Aneks k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o premestitvi se razveljavi, če oseba ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, na katero je bila premeščena, oziroma za položaj. Aneks oziroma sklep se razveljavi s sklepom.”

Čeprav MZZ ni bilo “stranka tega postopka” in čeprav upravno sodišče ni (direktno) odločalo o “pravici do moje vrnitve na delo v MZZ”, se pravne posledice odprave navedene odločbe MOP raztezajo tudi na sklep MZZ in MOP z dne 7.5.2015 (v priponki) o moji premestitvi na MOP, ker je temeljil prav na tej odpravljeni odločbi MOP. Odprava odločbe MOP namreč pomeni, da nisem pridobil uradniškega naziva, ki pa je zakoniti pogoj za zasedbo delovnega mesta na MOP. V 1. odst. 79. člena ZJU je namreč določeno: “Za uradniška delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon.” V 1. odst. 84. člena ZJU pa je določeno: “Uradnik izvršuje javne naloge v nazivu.”

Kljub prisilni premestitvi na MOP sem torej ohranil svoj diplomatski naziv pooblaščeni minister, ki ga imam še danes. Čeprav bo MOP znova odločalo o mojem nazivu, ne bo moglo sanirati pravnih posledic odpravljene odločbe in na njej temelječe nezakonite premestitvene odločbe MZZ in MOP.

GS MZZ mag. Vidovič se tudi popolnoma neutemeljeno sklicuje na Višje delovno in socialno sodišče, ki da še ni odločilo “o zakonitosti sklepa o trajni premestitvi v MOP”. Slednje namreč v ničemer ne vpliva na zakonsko dolžnost MZZ in MOP, kot izhaja iz 4. odst. 74. člena ZJU. Z odpravo odločbe MOP o mojem imenovanju v naziv so ipso facto nastopili zakonski pogoji iz 4. odst. 74. člena ZJU, zato bi morala ministra Karl Erjavec in Irena Majcen nemudoma izdati sklep o razveljavitvi sklepa z dne 7.5.2015 o moji premestitvi v MOP, ker ne izpolnjujem pogoja za delovno mesto, na katero sem premeščen (nimam uradniškega naziva).

Glede na zgoraj navedeno je ocena GS MZZ mag. Vidoviča o neutemeljenosti mojega zahtevka po takojšnji vzpostavitvi zakonitega stanja oz. moji vrnitvi na delo na MZZ popolnoma napačna in protizakonita ter mi povzroča nenadomestljivo škodo. Naj vas še enkrat opozorim, da mi že več kot 18 mesecev onemogočate izvrševanje mandata člana izvršilnega odbora reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov in funkcijo sindikalnega zaupnika MZZ.

Samovoljna odločitev GS MZZ mag. Vidoviča, da ne bo upošteval moje “kandidature za zasedbo prostega delovnega mesta v tujini”, pa me postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi kandidati, saj iz časopisnega članka https://www.dnevnik.si/1042755165/slovenija/do-veleposlaniskega-mesta-z-zlatim-klicem jasno izhaja, da omogočate zasedbo navedenih prostih delovnih mest celo t.i. političnim oz. nekariernim diplomatom, ki sploh niso diplomati zaposleni na MZZ (kot rečeno, sam sem ohranil diplomatski naziv). Tovrstno protizakonito diskriminiranje bo imelo za posledico tudi naklepno kršitev tretjega odstavka 49. člena Ustave RS ter odškodninsko odgovornost MZZ in osebno odgovornost GS MZZ in predstojnika MZZ za kršitev pravic in povzročeno škodo. Ob tem bi vas opozoril tudi na priporočilo odbora ministrov Sveta Evrope z dne 30. aprila 2014, št. CM/Rec (2014)7, ki v tč. 21 poudarja: “Whistleblowers should be protected against retaliation of any form, whether directly or indirectly, by their employer and by persons working for or acting on behalf of the employer. Forms of such retaliation might include dismissal, suspension, demotion, loss of promotion opportunities, punitive transfers and reductions in or deductions of wages, harassment or other punitive or discriminatory treatment.” (Vir: https://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/cdcj/CDCJ%20Recommendations/CMRec(2014)7E.pdf).

Spoštovani predsednik vlade, v kolikor vam zgoraj navedene pravne posledice odprave odločbe o imenovanju v uradniški naziv ter iz tega izhajajoča zakonska dolžnost predstojnikov MZZ in MOP, da na podlagi 4. odst. 74. člena ZJU razveljavita sklep o moji prisilni premestitvi na MOP, še vedno niso povsem razumljive, predlagam, da se po nasvet obrnete na ustrezno podkovane pravne strokovnjake (pristojni pravniki na MZZ očitno zelo slabo vodijo postopke) in nato v skladu s 14. členom ZVRS naložite obema ministroma DeSUS, naj sprejmeta zakonito odločitev o moji takojšnji reintegraciji na delo v MZZ. Z vidika specialne in generalne prevencije bi ravnali popolnoma neodgovorno, če bi zgolj zavoljo miru v vladni koaliciji popustili ministroma DeSUS in tako nadaljevali nezakonito prakso MZZ, vašega člana mag. Vidoviča pa celo nagradili z veleposlaniškim mestom v tujini, kot ste storili v primeru prejšnjega GS MZZ in malteškega viteza Tomaža Kunstlja, ki je sedaj akreditiran kar pri svojem Suverenem malteškem viteškem redu. S tem bi dodatno spodkopali že tako načete temelje pravne države.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

———————————————–
Od: Stanislav Vidovič/MZZ/GOV
Za: Peter Golob/MOP/GOV@SVN,
Kp: Anja Kopač-Mrak/MDDSZ/GOV@SVN, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, gp.mzz@gov.si, Gregor Krajc/UPV/GOV@SVN, milan.brglez@dz-rs.si, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN
Datum: 24.11.2016 17:16
Zadeva: Re: vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Spoštovani gospod Peter Golob,

poslali ste sodbo Upravnega sodišča glede vašega imenovanja v uradniški naziv sekretar. Upravno sodišče je odločbo o imenovanju odpravilo in naložilo MOP, da mora o tem odločiti znova. MZZ ni stranka tega postopka. Iz odločitve Upravnega sodišča ne izhaja pravica vaše vrnitve na delo v MZZ, saj to ni bil predmet postopka pred Upravnim sodiščem.

O zakonitosti sklepa o trajni premestitvi v MOP trenutno odloča Višje delovno in socialno sodišče, pri čemer sodni postopek še ni pravnomočno zaključen. Glede na navedeno ocenjujem, da vaš zahtevek, da se zglasite na MZZ zaradi ureditve nastopa dela, ni utemeljen. Iz istih razlogov ne morem upoštevati vaše kandidature za zasedbo prostega delovnega mesta v tujini (mail, ki ste ga poslali 23.11.2016) .

Lep pozdrav,
mag. Stanislav Vidovič
Veleposlanik
Generalni sekretar Ambassador
Secretary General

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIC OF SLOVENIA
MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS

Sekretariat Secretariat

Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 22 10
E: stanislav.vidovic@gov.si
www.mzz.gov.si

———————————————-
From: Peter Golob/MOP/GOV
To: gp.mzz@gov.si, Stanislav Vidovič/MZZ/GOV@SVN
Cc: Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, milan.brglez@dz-rs.si, dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, Anja Kopač-Mrak/MDDSZ/GOV@SVN, Gregor Krajc/UPV/GOV@SVN
Date: 17.11.2016 16:45
Subject: vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Spoštovani generalni sekretar gospod mag. Stanislav Vidovič,

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 (prilagam jo v priponki) zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj.
S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

ZUP v 281. členu določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale”.

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, saj temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657.

Generalni sekretar MZZ je po 7. členu ZZZ-1 osebno odgovoren, da skrbi za “zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve”. Posledično prosim za informacijo, kdaj in pri kom naj se zglasim, da nemudoma vzpostavimo zakonito stanje in uredimo moj nastop dela na MZZ.

Sindikalni pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

[attachment “sodba I U 1390-2015.pdf” deleted by Stanislav Vidovič/MZZ/GOV]

IP ponovno odločil enako: MZZ mora posredovati plačilne liste Erjavčeve prijateljice in vodje kabineta Vlaste Vivod in drugih uslužbencev MZZ

Informacijska pooblaščenka je z odločbo št. 090-211/2016/9 z dne 18.11.2016 že drugič (!) odločila, da mi mora MZZ posredovati plačilne liste nekaterih funkcionarjev in uslužbencev MZZ, ki mi jih vodstvo MZZ nezakonito prikriva že od 4. februarja 2016.

Odločba IP je dostopna tukaj: odlocba-ip-mzz-mora-posredovati-placilne-liste

Podpredsednik vlade in zunanji minister Karl Erjavec (DeSUS) zlasti skrbno čuva plačilne liste svoje tesne prijateljice in dolgoletne vodje svojih kabinetov Vlaste Vivod. Upajmo, da bo tokratna odločba IP zalegla in bodo končno javnosti (in pristojnim organom odkrivanja in pregona) razkriti visoki dodatki za pripravljenost, ki jih je minister Erjavec mesečno dodeljeval svoji prijateljici v času, ko so morali drugi (njegovi upokojenci, javni uslužbenci, prejemniki socialnih podpor, idr.) krepko zategovati pasove.

Najbolj zanimivo v tej zgodbi pa je, da v naši demokratični in svobodni Republiki Sloveniji še noben “preiskovalni novinar” ni pridobil teh plačilnih list Vivodove, niti si niso upali njenih nezakonitih dodatkov za pripravljenost preiskovati za to pristojni KPK, Inšpektorat za javni sektor, Računsko sodišče ter seveda policija in tožilstvo. Očitno je kultura nekaznovanja (ang. impunity) še vedno premočna. Kar niti ne čudi, saj poslušamo v medijih, kako se lahko v naših bankah in v našem javnem zdravstvu tako na debelo krade, kaznovan ni pa še nihče. Če pa ni sankcij, ni specialne niti generalne prevencije. Skorumpirana država pa težko privabi resne investitorje, temveč raje pridejo plenilci, ki so jim podkupnine učinkovit poslovni model.

Ljubljansko delovno sodišče krši 49. člen Ustave RS ter podpira sistemsko diskriminacijo in klientelistično kadrovanje v državni upravi

Člani vodstva Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) smo v preteklosti prejeli številna opozorila naših članov sindikata, da so postopki premestitev javnih uslužbencev v notranji službi MZZ, zlasti na odgovornejša oz. vodstvena delovna mesta, popolnoma netransparentni in da se kadrovske odločitve na MZZ sprejemajo v ožjem krogu, brez v naprej znanih izbirnih meril, na podlagi politične ali ideološke pripadnosti, vez in poznanstev, skratka diskriminatorno (na MZZ je bila izvedena celo anketa, ki je potrdila sistemsko diskriminacijo zaposlenih; objavljena je na: http://www.mzz.gov.si/si/enake_moznosti/). Vodstvo MZZ smo zato večkrat pozvali k povrnitvi dobre prakse, ki je nekoč že bila uveljavljena na MZZ, t.j. objavljanju tudi prostih delovnih mest v notranji službi. Vodstvo MZZ smo večkrat pozvali tudi k vključitvi sindikata v tovrstne izbirne postopke, saj gre za sindikalno pravico iz 17. člena KPND, ki omogoča večjo transparentnost in nadzor nad zakonitostjo ravnanj delodajalca. V obeh primerih je bil odziv vodstva MZZ negativen.

S tem v zvezi smo opozorili tudi na kršitev 3. odst. 49. člena Ustave, ki določa: “Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.” Od takrat pristojnega MNZJU oz. takratne državne sekretarke mag. Renate Zatler smo prejeli popolnoma arbitrarno interpretacijo, da se ta ustavna norma upošteva le pri zaposlitvah v javni upravi, ne pa tudi pri premestitvah znotraj le-te.

S ciljem preveriti protiustavnost zgoraj opisanih izbirnih postopkov za zasedbo prostih delovnih mest v notranji službi MZZ, smo se v sindikatu strinjali, da vložim pilotno tožbo na delovno sodišče zaradi diskriminacije. To sem vložil dne 8. januarja 2014, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je postopek očitno zavlačevalo in po uspešni izločitvi sodnice Gordane Skočič prvo obravnavo razpisalo šele dne 30.6.2016. Sodni senat v sestavi mag. Tanja Pustovrh Pirnat, kot predsednica senata, ter sodnici porotnici Katarina Hren in Jerneja Velkavrh, je pred kratkim razsodil, da diskriminacija ni podana, pri čemer se sploh ni opredelil do vsebine 3. odst. 49. člena Ustave, čeprav je ta ustavna norma zelo jasna in se uporablja neposredno. Ne gre tudi pozabiti, da so sodniki po 125. členu Ustave vezani na ustavo in zakon. Sodba je v celoti dostopna tukaj: sodba-i-pd-28-2014-diskriminacija

Zastavlja se zelo resno vprašanje, ali Republika Slovenija svojim državljankam in državljanom dejansko zagotavlja učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo, če pa se sodišče sploh ne opredeli do temeljne pravne podlage tožbe, v danem primeru do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave. Sodnica je šla v svoji interpretaciji dopustnega ravnanja delodajalca celo tako daleč, da sploh ne šteje za protipravno, če zaposleni v državnem organu ne izvejo za prosta delovna mesta in se potemtakem zanje ne morejo potegovati (jim niso “enakopravno dostopna”). Diskriminacija bi bila po mnenju sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat podana le v primeru, če samo tožnik ne bi bil seznanjen s prostimi delovnimi mesti; ker nihče od zaposlenih ni bil seznanjen (razen seveda izbrancev, ki so ta delovna mesta zasedli), naj bi ne bilo diskriminacije! Popolnoma absurdna je tudi pravna razlaga sodnice, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Sodnica je torej sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani. Absurdno je tudi stališče sodnice, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Tovrstne avtoritarne razlage predpisov in zlasti ignoriranja ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave si ne bi smela privoščiti, ne le vlada, ki jo vodi ustavni pravnik in univerzitetni profesor prava prof. dr. Miro Cerar, temveč zlasti ne neodvisno in nepristransko sodišče. Sistem zavor in ravnovesij je torej na prvi stopnji odpovedal. Upajmo, da se bodo do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave in neenakopravne dostopnosti delovnih mest v notranji službi MZZ vsebinsko opredelile vsaj višje sodne inštance. Tu objavljam mojo pritožbo zoper zgoraj navedeno prvostopenjsko sodbo: pritozba-vs-sodba-i-pd28-2014

To je pa poziv, ki sem ga v zvezi s tem sistemskim problemom naslovil na pristojne državne inštitucije in nevladne organizacije:

problematika klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih – sodba in pritožba v vednost

Peter Golob
za:
varuh, Vlasta Nussdorfer, zagovornik.uem, Miha Lobnik, OCR KPK, anti.korupcija, Boris Štefanec, Alma Sedlar, Igor Lamberger, sloaud, Tomaž Vesel, sodni.svet, marko.novak, info, simona.habic, COMM-REP-LJU
15.11.2016 16:33

Kp:
Boris Koprivnikar, dr. Miro Cerar, milan.brglez, Stanislav Sikošek

P. n.
Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer
Zagovornik načela enakosti gospod Miha Lobnik
Komisija za preprečevanje korupcije, člani gospod Boris Štefanec, gospa dr. Alma Sedlar in gospod dr. Igor Lamberger
Računsko sodišče, predsednik gospod Tomaž Vesel
Sodni svet, predsednik gospod dr. Marko Novak
Transparency International, predsednica gospa mag. Simona Habič
Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji

Spoštovani,

vse naslovnike bi želel opozoriti na izjemno perečo problematiko klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih, preko katerih ministri protipravno privilegirajo posameznike, ki so politično blizu določeni politični stranki ali lobiju (in s tem utrjujejo partitokracijo na račun javnega interesa), ter posledično sistematično diskriminirajo vse ostale javne uslužbence v državnem organu, ki sploh niso obveščeni o prostih delovnih mestih, kaj šele, da bi jim bilo omogočeno, da na ta prosta delovna mesta enakopravno kandidirajo, ob v naprej znanih objektivnih izbirnih kriterijih ter formaliziranih in transparentnih izbirnih postopkih.

Razlogi za tovrstno kadrovanje so, tako v ohlapni zakonski ureditvi instituta premestitve javnega uslužbenca znotraj državnega organa, ki ne določa obveznih in formaliziranih izbirnih postopkov z v naprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji, kot tudi v nedelovanju pristojnih inšpekcijskih organov in navsezadnje (žal) tudi neučinkovitem sodnem varstvu, kot je razvidno iz nedavne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 28/2014 z dne 15.09.2016, ki jo je izdal senat pod vodstvom sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat (v priponkah prilagam sodbo in mojo pritožbo na to sodbo).

Sodna veja oblasti, ki je v sistemu delitve oblasti oz. “zavor in ravnotežij” pristojna, da drži izvršilno vejo oblasti znotraj ustavnih okvirov, je v zgoraj citirani sodbi žal odpovedala in zavzela stališče, da so zgoraj opisani kadrovski postopki v okviru izvršilne veje oblasti pravno povsem korektni, pri čemer se (vsaj na tej prvi stopnji sojenja) sploh ni želela vsebinsko opredeliti do zatrjevane kršitve sicer zelo jasne ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave. Še več, v obrambi zgoraj opisane kadrovske prakse je šla sodnica celo tako daleč, da je zavzela nekatera izredno zaskrbljujoča pravna stališča, ki jih predstavljam v nadaljevanju.

Tako je v tč. 6 zgoraj navedene sodbe zavzela absurdno stališče, da naj bi bila diskriminacija podana le v primeru, če bi zgolj tožnik ne bil obveščen o nekem prostem delovnem mestu, vsi ostali uslužbenci v organu pa bi bili o tem obveščeni; ker torej tudi ostali javni uslužbenci niso bili obveščeni, razen privilegiranega uslužbenca, ki je bil izbran na to mesto, sodišče diskriminacije ne priznava.

Sodnica v tč. 18 arbitrarno oži sicer jasno in neposredno uporabno ustavno normo 3. odst. 49. člena Ustave na način, da – sklicujoč se na načelo enakopravne dostopnosti iz 7. člena ZJU- trdi, da naj bi bilo to načelo konkretizirano v nadaljnjih določbah ZJU (58.-64. čl. ZJU), “ki pa v konkretnem sporu niso relevantne”. Sodnica torej določbo 3. odst. 49. člena Ustave protiustavno zoži le na postopke izbire zunanjih kandidatov za zaposlitev v javni upravi, ne priznava pa veljavnosti te ustavne določbe v postopkih premeščanja na druga delovna mesta znotraj organa. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave in jih ni mogoče omejevati z zgoraj navedeno arbitrarno razlago ZJU, ki nima podlage v sami ustavi (glej tudi 15. člen ustave). Samo ustava bi lahko napotila zakonodajalca, da posamezno ustavno normo podrobneje (ne pa ožje) uredi v zakonu.

Popolnoma zgrešena je tudi pravna razlaga, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Slednje tudi dokazuje, da je sodnica sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani.

Absurdno je tudi pojasnilo sodbe v tč. 28, da »tožnik želenega seznama prostih delovnih mest ni prejel, ker se je takrat pri toženki spreminjala sistemizacija in javna uslužbenka v kadrovski službi Vesna Rek Kovačič z njim ni razpolagala«. Čeprav državni organ spreminja akt o sistemizaciji, mora vedno razpolagati z veljavno sistemizacijo, ki mora biti dostopna vsem zaposlenim v organu. Ko pa je sprememba sistemizacije zaključena, mora biti razpoložljiva ta spremenjena sistemizacija. Nikakor pa ne more obstajati neko vmesno obdobje, ko veljavna sistemizacija ne bi bila dostopna in delodajalec ne bi vedel, katera delovna mesta niso zasedena.

Absurdno je tudi stališče sodbe v tč. 35, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Spoštovani, izjemno zaskrbljujoče je, da ne le aktualna vlada, ki jo vodi profesor prava in ustavni pravnik dr. Miro Cerar, temveč celo neodvisna sodna veja oblasti ocenjuje zgoraj opisano skrivanje prostih delovnih mest pred javnimi uslužbenci (poleg odsotnosti formaliziranih izbirnih postopkov in v naprej znanih objektivnih izbirnih meril) kot pravno dopustno, pa čeprav ga je celo samo MZZ (po vloženi predmetni tožbi) že delno opustilo in ponovno uvedlo notranje objave prostih delovnih mest tudi v notranji službi. Zaskrbljujoče je tudi, da sodnica ne pozna v 125. členu Ustave predpisane vezanosti sodnikov na ustavo in zakon, saj se sodba do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave sploh ni opredelila, kar predstavlja tudi eklatantno kršitev pravice do izjave, kot izhaja iz ustavne pravice do enakosti orožij. Sodnica pa je dokazovanje smelo oprla na izpovedi prav tistih dveh akterjev, ki sta v MZZ izpeljala diskriminatorne premestitve (generalnega sekretarja MZZ in vodjo kadrovske službe MZZ!), zavrnila pa je vse ostale priče, kar dokazuje očitno pristranskost v prid izvršilne veje oblasti.

V primeru, da niti višje sodne inštance v zgoraj opisanih premestitvenih postopkih ne ugotovijo kršitve ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave, ki sicer zelo jasno določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, bo sodna veja oblasti s tem še dodatno spodbudila vladajoče politične stranke oz. vsakokratno vlado k sistematičnemu političnemu/ klientelističnemu kadrovanju v državni upravi, katerega sicer že dalj časa odkrito problematizirajo, tako zagovornik načela enakosti, KPK, kot tudi nevladne organizacije in mediji.

Upam, da boste naslovniki to moje pisanje vzeli kot dobronamerno opozorilo na sistemski problem, ki nevarno znižuje raven strokovnosti in neodvisnosti ter povečuje politizacijo državne uprave oz. da si boste po svojih močeh prizadevali, da se de lege ferenda uzakonijo takšni izbirni postopki za premestitev javnih uslužbencev na prosta delovna mesta v državnih organih, ki bodo formalizirani, transparentni, z vnaprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji in nediskriminatorni.

S spoštovanjem,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost prejmejo:
– predsednik vlade gospod dr. Miro Cerar,
– minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar,
– predsednik Državnega zbora gospod dr. Milan Brglez,
– Sindikat slovenskih diplomatov, predsednik gospod Stanislav Sikošek,
-…

Karlova pritožba

Vodstvo MZZ je vložilo pritožbo zoper sodbo delovnega sodišča, ki mu je naložila, da me mora v 8 dneh ponovno zaposliti na MZZ. Gre za poskus nadaljnjega zavlačevanja postopka in nadaljevanje kršenja sindikalne svobode iz 76. člena Ustave ter sindikalnih pravic sindikata, da si sam izbira svoje predstavnike, kar so temeljne človekove pravice delavstva iz ratificirane Konvencije ILO št. 87 iz leta 1948. Žal “etični” predsednik vlade dr. Miro Cerar tovrstne kršitve še naprej zavestno dopušča.

Pritožba MZZ:
pritozba-mzz-in-mop-na-sodbo-pd-352-15

MZZ v pritožbi ne more skriti, kako moteče je ministru Erjavcu, da sindikat razkriva njegove nepravilnosti in klientelizem. Seveda želi to ministrovo nezadovoljstvo relativizirati, saj slednje dokazuje osebni (subjektivni) razlog za premestitev, ki je nezakonit. Zanimiva so tudi zagotovila MZZ, da jih ne motijo moje zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, ker da gre itak za »obveznost tožene stranke na podlagi ZDIJZ« in so vse te obveznosti »integralni del vsakodnevnih nalog tožene stranke in ne moteči dejavnik pri opravljanju drugih nalog, ki bi toženo stranko motiviral k premestitvi tožnika«. Prav nasprotno pa trdi MZZ v svojih nedavnih odločbah, mdr. v odločbi št. 090-15/2016/1 z dne 11.08.2016, s katero mi je zavrnilo dostop do plačilnih list Vlaste Vivod (čeprav je informacijska pooblaščenka že razveljavila tovrstno odločitev MZZ in pojasnila, da morajo biti plače javnih uslužbencev javno dostopne). V teh svojih odločbah MZZ celo trdi, da s tovrstnimi zahtevami prosilec »zlorablja svoje pravice« (več na: https://petergolob.files.wordpress.com/2016/09/odloc48dba-mzz-o-zavrnitvi-ijz-plac48dnih-list-vivod-idr.pdf ).

Očitno si državni organ te “etične” vlade lahko privošči, da v enem uradnem postopku trdi eno, v drugem pa povsem nasprotno. Prav tako si lahko član te vlade privošči, da še naprej vztrajno krši temeljne človekove pravice in protiustavno posega v sindikalno svobodo. Seveda brez kakršnih koli sankcij, o katerih je dr. Miro Cerar tako vehementno razpredal v pogovoru z novinarko Lidijo Hren (http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogovori-s-politiki/174427719 ).

POZIV predsedniku vlade, Informacijski pooblaščenki in inšpektorici/ Inspection shows two Slovene Ministries lied in a Preparatory Statement to the Labour Court; the breach of ILO Conv. Nr. 87 continues

Peter Golob/MOP/GOV

dr. Miro Cerar/UPV/GOV@SVN, Mojca Prelesnik/IP/ORG@SVN, gp.ip@ip-rs.si, gp.ijs@gov.si, Marija Tancek/MPJU/GOV@SVN,

Boris Koprivnikar/MJU/GOV@SVN, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, Lidija Apohal/MPJU/GOV@SVN, peticije@dz-rs.si, eva.irgl@dz-rs.si, martin.golobic@dz-rs.si, uros.prikl@dz-rs.si, tina.premik@dz-rs.si, lilijana.kozlovic@dz-rs.si, zoran.skubic@dz-rs.si, jozef.horvat@dz-rs.si, katja.jerman@dz-rs.si, matej.tonin@dz-rs.si, bojan.dobovsek@dz-rs.si, franc.trcek@dz-rs.si, milan.brglez@dz-rs.si, vanja.forjanic@gmail.com, Marijana Mali/MKO/GOV@SVN, Vlasta Nussdorfer/VCP/ORG@SVN, ess@gov.si, Bostjan.Vernik-Setinc@gov.si, dusan.semolic@sindikat-zsss.si, commissioner@coe.int, Darko Krašovec/UPV/GOV@SVN, Goran Klemenčič/MP/GOV@SVN, COMM-REP-LJU@ec.europa.eu, zoran.stancic@ec.europa.eu, info@transparency.si, info@integriteta.si, vid.doria@transparency.si, webmaster@oecd.org, webmaster.greco@coe.int, ilo@ilo.org

Spoštovani
predsednik vlade g. dr. Miro Cerar,
informacijska pooblaščenka ga. Mojca Prelesnik,
inšpektorica za sistem javnih uslužbencev ga. mag. Marija Tanček,

v priponki posredujem v vednost pridobljeni zapisnik MJU – Inšpektorata za javni sektor o opravljenem inšpekcijskem pregledu v MOP št. 0611-327/2015/11 z dne 16.12.2015. V njem se inšpektorica ga. mag. Tanček na str. 4 sicer izreka za nepristojno glede presoje obstoja diskriminacije pri premestitvi javnega uslužbenca kot “sindikalista”, vendar istočasno predlaga ministrici potrebni ukrep za odpravo nepravilnosti, s katerim izrecno zasleduje prav cilj “enakopravne obravnave kandidatov”. Ministre Ireno Majcen, Karla Erjavca in Borisa Koprivnika tudi izrecno opozori na dolžnost predstojnika, da pri tovrstnih premestitvah zagotovi “transparentnost, preverljivost in sledljivost postopka ter enakopravno obravnavo kandidatov (načelo enakopravne dostopnosti iz 7. člena ZJU, prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov iz 6. člena ZDR-1 v zvezi s 5. členom ZJU). Tudi tako, da se določijo (in upoštevajo) objektivni kriteriji za izbiro…”

V tem inšpekcijskem nadzoru je bilo torej še enkrat nesporno ugotovljeno, da predstojnika MOP in MZZ nista spoštovala svoje zakonske obveznosti “enakopravne obravnave kandidatov” in sta torej ravnala protizakonito. S tem so potrjene zelo jasne ugotovitve zagovornika načela enakosti glede obstoja diskriminacije in viktimizacije, ki jih je podal v svoji poizvedbi št. 0700-14/2015/13 z dne 11.11.2015.

Najbolj zaskrbljujoča pa so naslednja dejstva, ki izhajajo iz posredovanega zapisnika IJS:

– da je imelo MOP na razpolago za prostovoljno premestitev kar 38 kandidatov, pa se je raje odločilo za prisilno premestitev prav sindikalnega predstavnika; od vseh 4 izvedenih premestitev je bila le premestitev sindikalnega predstavnika neprostovoljna/ prisilna;

– da je MOP zavrnilo predlog MGRT za premestitev kar 5 javnih uslužbencev, ker da njihova premestitev ni bila mogoča hkrati s kvoto iz kadrovskega načrta in sredstvi za plače; istočasno pa je MOP premestilo sindikalnega predstavnika, čeprav tudi pri njem ni bilo prenosa kvote iz kadrovskega načrta; v teku je premestitev uslužbenke iz MJU, čeprav ne bo izpolnjena nobena od obeh zahtev (niti prenos kadrovske kvote, niti sredstev za plače); navedeno objektivno dokazuje zelo očitno diskriminacijo kandidatov s strani ministrov DeSUS;

– da sta MZZ in MOP očitno lagala delovnemu sodišču, da naj bi MZZ ponudilo MOP-u v izbor 3 javne uslužbence MZZ z opravljenim pravniškim državnim izpitom, saj vodja Službe za kadrovske zadeve MOP ga. Barbara Merše izrecno priznava, da je “MZZ kot edinega kandidata ponudilo Petra Goloba” in da imajo na MOP le njegov življenjepis; dejstvo, da sta državna organa v odgovoru na tožbo z dne 9.9.2015 lagala sodišču, da bi prikrila diskriminatorno obravnavo sindikalnega predstavnika s strani ministrov DeSUS, zahteva posebno pozornost predsednika vlade ter uradno obravnavo s strani inšpektorice in drugih pristojnih institucij;

– da sta imela MOP in MZZ dne 13.4.2015 očitno tajni sestanek “na temo zaposlovanja, kadrov in premestitev”, saj MOP nima zapisa tega sestanka, čeprav je šlo za uradno dejanje dveh državnih organov; le dva dni po tem sestanku mi je predstojnica MOP Irena Majcen izdala sporno odločbo o imenovanju v uradniški naziv, čeprav za to ni bila pristojna – inšpektorico pozivam, da se vsebinsko opredeli do tovrstnih tajnih kadrovskih sestankov in do prekoračitve pooblastil ministrice, ki izdaja odločbe uslužbencem iz drugih državnih organov;

– da mi je MOP očitno protizakonito zamolčalo ključna dokumenta/ informaciji javnega značaja v tej zadevi: seznam 38 zainteresiranih kandidatov, ki je bil posredovan v kabinet MOP ge. Alaberjevi in elektronsko vabilo generalne sekretarke MOP Mateje Omejec na sestanek MOP in MZZ dne 13.4.2015; ko sem namreč na podlagi ZDIJZ zahteval vse dokumente povezane z mojo premestitvijo z MZZ na MOP, mi MOP teh dveh dokumentov ni posredovalo; Informacijsko pooblaščenko zato pozivam, da zaradi specialne prevencije ukrepa skladno z 39. členom ZDIJZ oz. sproži prekrškovni postopek ter mi zagotovi posredovanje obeh zamolčanih dokumentov.

Glede na zgoraj navedeno ponovno pozivam predsednika vlade prof. dr. Mira Cerarja, da ukrepa skladno s svojimi zakonskimi pooblastili (14. člen ZVRS) in sankcionira zgoraj navedene nepravilnosti, zlasti pa zagotovi takojšnjo odpravo sedaj nesporno potrjene diskriminatorne premestitve sindikalnega predstavnika z MZZ na MOP in tako končno zagotovi spoštovanje temeljnih človekovih pravic iz ratificirane Konvencije MOD št. 87. Opustitev dolžnega ravnanja ima lahko resne pravne posledice za predsednika vlade.

S spoštovanjem,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
prisilno odstranjeni član IO SSD in sindikalni zaupnik MZZ
https://petergolob.wordpress.com/

0611-327-2015-14_MZZ

Peter_Golob_090-7-2016-3_P

—————————————-
Od: Peter Golob/MOP/GOV
Za: gp.ijs@gov.si, Marija Tancek/MPJU/GOV@SVN,
Kp: Boris Koprivnikar/MJU/GOV@SVN, Nika Kresal/MPJU/GOV@SVN, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, Lidija Apohal/MPJU/GOV@SVN, peticije@dz-rs.si, eva.irgl@dz-rs.si, martin.golobic@dz-rs.si, uros.prikl@dz-rs.si, tina.premik@dz-rs.si, lilijana.kozlovic@dz-rs.si, zoran.skubic@dz-rs.si, jozef.horvat@dz-rs.si, katja.jerman@dz-rs.si, matej.tonin@dz-rs.si, bojan.dobovsek@dz-rs.si, franc.trcek@dz-rs.si
Datum: 29.01.2016 13:14
Zadeva: Re: obvestilo – 0611-327/2015/14

Spoštovana inšpektorica za sistem javnih uslužbencev mag. Marija Tancek,

hvala za posredovani odgovor. V njem navajate, da ste 16.12.2015 izdali zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na MZZ. Prosim za dostavo kopije tega zapisnika.

V tem vašem odgovoru pa niti z besedo ne omenjate 76. člena Ustave RS in ratificirane Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (Ur.l. FLRJ, št. 8/58; Akt o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 54/92). Slednja sicer zelo jasno določa, da imajo delavske organizacije pravico, da »svobodno izbirajo svoje predstavnike« in da državne oblasti ne smejo te pravice omejevati ali pa zavirati njeno zakonito izvrševanje (3. člen), da nacionalna zakonodaja ne sme ogrožati, niti se je ne sme uporabljati tako, da bi bila kakorkoli ogrožena jamstva, ki jih določa ta konvencija (8. člen) in da »članica Mednarodne organizacije dela, za katero velja ta konvencija, mora ukreniti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčeno svobodno uveljavljanje sindikalnih pravic« (11. člen).

Pravico delavcev do sindikalnega združevanja in organiziranja varujejo tudi 11. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94; “Vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.”), 5. člen Evropske socialne listine (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99; “Da bi zagotavljale ali uveljavljale svobodo delavcev in delodajalcev do ustanavljanja lokalnih, državnih ali mednarodnih organizacij za varstvo njihovih ekonomskih in socialnih interesov ter do vključevanja v te organizacije, se pogodbenice zavezujejo, da njihova notranja zakonodaja ne bo taka, da bi omejevali to svobodo, prav tako pa ne smejo biti uporabljeni na način, ki bi to omogočal.”), 8. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP št. 7/77 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92; “1. Države pogodbenice tega Pakta se zavezujejo, da bodo zagotovile: a) vsakomur pravico, da skupaj z drugimi ustanavlja sindikate in se po svoji izbiri vanje včlani, za zaščito in pospeševanje svojih ekonomskih in socialnih interesov, z edinim pogojem, da mora pravila določiti prizadeta organizacija… c) sindikatom pravico, da svobodno delujejo, brez druge omejitve, razen tistih, ki jih določa zakon in so potrebne v demokratični družbi v interesu nacionalne varnosti ali javnega reda ali za zaščito pravic in svoboščin drugih;”) in 22. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/93; “Vsakdo ima pravico do svobodnega združevanja z drugimi, vključno s pravico ustanavljati sindikate in se jim pridružiti za zavarovanje svojih interesov.”).

Z zgoraj navedenimi mednarodnimi akti se je Republika Slovenija zavezala, da ne bo omejevala svobode sindikatov, da si sami izbirajo svoje predstavnike in celo, da bo aktivno zagotavljala svobodno uveljavljanje tovrstnih sindikalnih pravic. Kljub tej jasni zavezi me je zunanji minister Karl V. Erjavec, kot neposredno izvoljenega člana izvršnega odbora reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) in sindikalnega zaupnika MZZ, prisilno premestil v Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki ga vodi njegova strankarska kolegica Irena Majcen, ter mi tako protiustavno odvzel oba zgoraj navedena mandata in grobo kršil zgoraj citirane mednarodne akte.

Spoštovana inšpektorica, verjamem, da vi in vaši kolegi na Inšpektoratu za javni sektor zelo dobro poznate zgoraj citirane mednarodne akte, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, kot tudi 8. člen Ustave RS, ki jasno določa, da se ratificirane mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Kako je potem mogoče, da se do teh predpisov v vašem odgovoru sploh ne opredelite? Jih morda ne priznavate? Ratificirane mednarodne pogodbe so po hierarhiji pravnih aktov nad domačimi zakoni, tudi nad ZJU, ki ureja institut premestitve javnih uslužbencev zaradi delovnih potreb. Presenetljivo je tudi, da se vam na inšpektoratu, z vidika 33. člena ZJU, ne zdi prav nič sporno, da mi je odločbo o imenovanju v uradniški naziv izdal predstojnik drugega državnega organa (MOP), ne pa organa, v katerem sem bil v času izdaje te odločbe zaposlen (MZZ). Lahko to pojasnite?

Pozivam vas, da se kot inšpektorica jasno in eksplicitno opredelite do zatrjevane kršitve zgoraj navedenih mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (Ur.l. FLRJ, št. 8/58; Akt o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 54/92) oz. da pojasnite, ali je minister Erjavec, s prisilno premestitvijo in posledičnim odvzemom funkcij člana izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov in sindikalnega zaupnika MZZ, kršil katero od zgoraj citiranih mednarodnih pogodb. Če tovrstne pravne presoje niste zmožni podati, potem je vaš inšpektorat popolnoma nepotreben in stroškovno odvečen, saj ne služi namenu, za katerega naj bi bil ustanovljen.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

Od: gp.ijs@gov.si
Za: peter.golob@gov.si,
Datum: 22.01.2016 09:45
Zadeva: obvestilo – 0611-327/2015/14

Sporočilo poslal(a): Nika Kresal/MPJU/GOV

(See attached file: odgovor_golobu_P.pdf)(See attached file: odgovor golobu.DOC)

To sporočilo je bilo poslano z uporabo posebne oznake v naslovu sporočila. Prejemniki, ki boste na to sporočilo odgovarjali preko elektronske pošte, morate to posebno oznako v naslovu sporočila ohraniti (na sporočilo odgovorite z uporabo funkcije »Odgovori« oziroma »Reply«)[prilogo »odgovor_golobu_P.pdf« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV] [prilogo »odgovor golobu.DOC« je izbrisal Peter Golob/MOP/GOV]