Pritožba, ki sem jo vložil zoper sklep ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen o moji prisilni premestitvi z MZZ na MOP

Peter Golob

Ul. Milana Majcna 49a

1000 Ljubljana

 

Ljubljana, 19.5.2015

 

Republika Slovenija                                       Republika Slovenija

Ministrstvo za okolje in prostor                                  Ministrstvo za zunanje zadeve

Dunajska cesta 47                                                    Prešernova 25

1000 Ljubljana                                                           1000 Ljubljana

 

 

Zadeva: pritožba zoper sklep št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015

 

 

Pritožnik vlaga v odprtem roku predmetno pritožbo zoper sklep Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) in Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015 zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu organu, da izpodbijani sklep odpravi oz. podrejeno, da ga razveljavi ter da pritožniku povrne vse pritožbene stroške.

Pritožnik tudi predlaga, da pritožbeni organ, skladno s 4. odst. 24. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 63/07 in nasl.), zadrži izvršitev odločitve o premestitvi pritožnika, ker bi lahko z izvrševanjem nastale težko popravljive posledice za pritožnika ter za ustavnopravni položaj in delovanje Sindikata slovenskih diplomatov (v nadaljevanju: SSD). Pritožnik bi namreč dalj časa prisilno opravljal drug poklic, kar predstavlja kršitev človekove pravice do dela iz 49. člena Ustave. Reprezentativnemu SSD pa bi se okrnilo vodstvo oz. članstvu SSD preprečilo, da jih zastopa prav izvoljeni predstavnik, zaradi umika pritožnika kot izkušenega pravnika iz SSD pa bi se le-temu tudi otežila učinkovita obramba delavskih pravic in zastopanja interesov članstva, kar vse predstavlja grob poseg v svobodo delovanja sindikata iz 76. člena Ustave.

Obrazložitev:

I.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je kot predsednik politične stranke DeSUS dogovoril z ministrico za okolje in prostor iz kvote DeSUS Ireno Majcen, da skupaj z njim izda izpodbijani sklep in tako kot sostorilka sodeluje pri protiustavni in protizakoniti premestitvi pritožnika iz MZZ v MOP. V izpodbijanem sklepu kot razlog premestitve fiktivno navajata delovne potrebe MOP ter partikularna strokovna znanja in izkušnje pritožnika, ki naj bi bila nujno potrebna za delo MOP. Dejanski oz. prikriti razlog pritožnikove premestitve v MOP pa je odstranitev motečega sindikalnega zaupnika in člana izvršnega odbora reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) iz MZZ, ker se je odkrito boril proti neenaki obravnavi zaposlenih na MZZ oz. diskriminaciji (množični in sistemtični kršitvi 49. člena Ustave), ker je opozarjal na hude strokovne napake vodstva MZZ, ker je javnosti in pristojnim organom pisno prijavljal nepravilnosti ministra Erjavca, zlasti klientelizem in korupcijo, organom odkrivanja in pregona pa prijavil sume korupcijskih kaznivih dejanj. Z dejstvom, da je sam član izvršnega odbora SSD, je pritožnik še pred vročitvijo izpodbijanega sklepa pisno opozoril tudi generalno sekretarko MOP Matejo Omejc in vodjo kabineta ministice MOP Eleno Del Fabro.

 

Pritožnik je neposredno izvoljeni član izvršnega odbora reprezentativnega SSD, na tajnih volitvah pa je od vseh izvoljenih članov izvršnega odbora SSD prejel najvišjo podporo članstva SSD (preko 70% od oddanih glasov). Z njegovo neprostovoljno premestitvijo v drug državni organ sta predstojnika MZZ in MOP protiustavno posegla v svobodo delovanja SSD (kršitev 76. člena Ustave), saj pritožniku s premestitvijo avtomatično preneha članstvo v izvršnem odboru SSD in tudi samo članstvo v SSD. Gre za izjemno grob poseg delodajalca v sestavo vodstva SSD in s tem v avtonomijo delovanja SSD, saj članstvu SSD protiustavno odreka, da jih zastopa prav neposredno izbrani predstavnik. Tako grobega napada na SSD kot socialnega partnerja ni bilo še pod nobeno vlado doslej. S tem je kršena tudi zakonska pravica SSD iz 203. člena ZDR-1.

 

Dokazi:

– pritožnikov dopis generalni sekretarki in vodji kabineta MOP z dne 8.5.2015,

– javni poziv predsednika SSD predsedniku vlade z dne 13.5.2015.

 

Procesne napake

 

II.

Izrek izpodbijanega sklepa je protizakonit tudi iz razloga, ker je nesklepčen, saj:

– mu manjka odločitev o zakonskih razlogih za trajno premestitev v drugi organ;

– v ničemer ne določa pravic in obveznosti pritožnika, temveč zgolj pove, da izpodbijani sklep »v celoti nadomešča pogodbo o zaposlitvi Petra Goloba št. 100-33/2015/4 z naslednjo vsebino:…« in nato v nadaljevanju citira vsebino te domnevne pogodbe (ki je pritožnik nikdar ni dobil, niti na vpogled), brez da bi pri tem odločil, na kakšen način izpodbijani sklep nadomešča to citirano pogodbo; s tem je neposredno kršen 2. odstavek 150. člena ZJU, ki določa, da mora sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb vsebovati kraj in dan začetka dela na drugem delovnem mestu ter pravice in obveznosti, povezane z novim delovnim mestom;

– citirana pogodba očitno tudi samovoljno predpostavlja določena dejstva, ki so v domeni svobodne volje pritožnika kot pogodbene stranke, saj že v točki 1. trdi, da javni uslužbenec in delodajalec nekaj skupaj »ugotavljata«, čeprav pritožnik glede tega sploh ni izrazil svoje volje; enako v 15. točki trdi, da se javni uslužbenec in delodajalec nekaj »dogovorita«, kar se nista.

 

Izpodbijani sklep je nezakonit in ničen tudi iz razloga, ker pritožnika razporeja na uradniško delovno mesto na MOP, ki se opravlja v nazivu podsekretar ali sekretar, pritožnik pa v trenutku premestitve še ni pravnomočno imenovan v takšen naziv. Izpodbijani sklep se sicer sklicuje na odločbo MOP št. 100-33/2015/1 z dne 15.4.2015, s katero naj bi bil pritožnik z dnem 15.5.2015 imenovan v naziv sekretar in ki naj bi začela učinkovati z dnem razporeditve na novo delovno mesto. Vendar tudi v primeru, da tovrstna odločba dejansko obstaja, pritožniku ni bila vročena (čeprav naj bi bila izdana že 15.4.2015!), zato v trenutku premestitve na MOP ni pravnomočna in nima pravnih učinkov. Brez pravnomočne odločbe o imenovanju v naziv pa ni mogoče pridobiti uradniškega naziva, brez slednjega pa ni mogoče zakonito premestiti pritožnika na delovno mesto, ki zahteva tovrsten naziv.

 

III.

V postopku izdaje izpodbijanega sklepa sta bili neposredno kršeni tudi kogentni normi 16. in 17. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl.; v nadaljevanju KPND), ki se nahajata v normativnem delu KPND, saj o samem postopku premestitve SSD sploh ni bil obveščen, kaj šele, da bi lahko v njem aktivno sodeloval. Posledično je tudi iz tega razloga izpodbijani sklep protipraven oz. ničen in ga je potrebno odpraviti.

 

Zmotna ugotovitev dejanskega stanja

 

IV.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so kot razlog trajne premestitve navedene delovne potrebe MOP. Gre za fiktiven premestitveni razlog (»in fraudem legis agere« – tovrstno premeščanje samo po sebi sicer ne pomeni kršitve črke predpisa, nasprotuje pa namenu zakonodajalca; »pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična – tako npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2524/2012 in II Cp 1708/2014), s katerim se skuša zaobiti kogentne zakonske norme, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin ter šikaniranje prijaviteljev korupcije in koruptivnih kaznivih dejanj ter borcev proti diskriminaciji. Delodajalec skuša s tem prikriti dejanski razlog za predmetno premestitev, in sicer odstranitev motečega sindikalista/ prijavitelja korupcije iz MZZ.

 

Navedeno mdr. dokazuje tudi navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da so kar štirje uslužbenci MZZ izpolnjevali kriterije iz vseh zaželenih znanj, ki jih je postavilo MOP. Delodajalcu torej nikakor ni bilo potrebno protiustavno poseči v avtonomijo dela SSD in izbrati prav pritožnika, temveč bi lahko izbral katerega od preostalih treh identificiranih kandidatov. Prav tako ni bilo objektivnega razloga, niti pravne podlage, da je MZZ preverjalo izpolnjevanje zahtevanih kriterijev le »pri uslužbencih MZZ, ki so razporejeni v notranjo službo«, zato je s tovrstnim oženjem nabora možnih kandidatov za premestitev ravnalo samovoljno in protipravno favoriziralo uslužbence v zunanjih službi.

 

Ker MZZ istočasno z odstranitvijo pritožnika zaposluje nove kadre (tudi iz MOP), s tem dodatno dokazuje, da odstranitev izkušenega diplomata iz MZZ z vidika dejanskih delovnih potreb MZZ ni utemeljena. Tudi iz notranje korespondence MZZ je razvidno pomanjkanje diplomatov. Pomenljiva je npr. depeša ZDG150028 z dne 24.4.2015, ki navaja: »Kadrovska struktura: ZPG deluje v težkih razmerah. Vse kaže, da se bo kadrovska struktura v kratkem še bolj okrnila. Na tovrstne težave opozarjamo že nekaj časa.« Tudi zunanjepolitična dinamika na področju Zalivskih držav, ki jih na MZZ strokovno pokriva prav pritožnik, se izjemno povečuje (vojna v Jemnu, načrtovani obisk katarskega emirja v Sloveniji in slovenskega predsednika vlade v Saudovi Arabiji, priprava obiska ministra Erjavca na ministerialu EU-GCC v Dohi 24. maja 2015 in posledična bilateralna srečanja – glej depešo ZIE150265 z dne 11.5.2015, idr.), zato je premeščanje pritožnika na MOP škodljivo za nemoten delovni proces MZZ in skrajno neodgovorno s strani ministra Erjavca. Slednji postavlja svoj osebni interes po maščevanju pred interese države. Ob očitnem iskanju novih kadrov na trgu dela, bi lahko delodajalec neposredno poiskal prav profil pravnika, ki ga potrebuje MOP.

 

Dokazi:

– korespondenca MZZ (depeši ZDG150028 in ZIE150265, ki naj se pridobita od MZZ),

– zaslišanje vodje kadrovske službe MOP in MZZ,

– zaslišanje generalne sekretarke MOP in generalnega sekretarja MZZ,

– zaslišanje ministrov MJU, MZZ in MOP,

– zaslišanje predsednika SSD.

 

V.

V kolikor si MOP dejansko prizadeva za »zmanjševanje zaostankov in kadrovske podhranjenosti na področju urejanja voda«, bi lahko vzelo nazaj uslužbence, ki jih je minister Erjavec politično premestil iz MOP v MZZ (mag. Emil Ferjančič, Robert Kojc, Vlasta Vivod, idr.). Objektivno najprimernejši kandidat za premestitev nazaj na MOP je prav Robert Kojc, saj je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da glede na prošnjo MOP št. 010-61/2015/5 z dne 13.3.2015 MOP potrebuje univerzitetnega diplomiranega pravnika (»po možnosti« s pravosodnim izpitom in mednarodnimi izkušnjami, kar pomeni, da ta dva pogoja nista nujna), in sicer za vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov. S tem v zvezi je izjemno relevantno sporočilo za javnost vlade z dne 23.2.2012, ki navaja: »Robert Kojc izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na navedenem položaju. Imenovani ima ustrezno izobrazbe pravne smeri ter 11 let delovnih izkušenj. Dosegel je naziv pooblaščeni minister. V Ministrstvu za okolje in prostor je v obdobju od leta 2001 do leta 2011 opravljal dela na področju priprave predpisov s področja okolja in mednarodnih zadev, od aprila 2011 je bil vodja Sektorja za vode. Od dne 20. 2. 2012 je zaposlen v Ministrstvu za zunanje zadeve. Imenovani govori nemški, angleški in hrvaški jezik.« Glede na navedeno bi se morala MZZ in MOP dogovoriti za vrnitev Roberta Kojca na delo na MOP, saj ima prav on vse potrebne izkušnje, ki jih potrebuje MOP. Poleg tega tudi ni primeren za sedanje delovno mesto, saj je posebna natečajna komisija zanj dvakrat ugotovila, da ni sposoben za vodenje direktorata, kar je potrdilo tudi upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 5/2013-23 z dne 4.3.2014; posledično ne more opravljati niti sedanje funkcije namestnika, kjer v odsotnosti nadomešča generalnega direktorja. Očitno je minister Erjavec z njegovo politično premestitvijo iz MOP na MZZ naredil dvojno napako, saj za MZZ ni primeren, MOP pa manjka prav tovrsten profil uslužbenca.

 

MOP pa bi lahko premestilo nazaj tudi začasno razporejenega uslužbenca iz Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju, ki pokriva delokrog MOP. MZZ bi lahko odstopilo tudi katerega od številnih strokovno-tehničnih kadrov iz podpornih služb MZZ, npr. pravnika s pravosodnim izpitom Boštjana Puclja, ki ima zaželena znanja in izkušnje iz javnih naročil in vodenja najzahtevnejših upravnih postopkov, po enormni povzročeni materialni škodi državnemu proračunu zaradi dosedanjega slabega vodenja pravd s tožnikom pa bi bila tovrstna sprememba delovnega področja koristna tudi za MZZ.

 

Dokaz:

– sporočilo vlade za javnost z dne 23.02.2012, str. 10

(http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/sevl03.doc),

– sodba upravnega sodišča opr. št. I U 5/2013-23 z dne 4.3.2014, ki naj se pridobi od delodajalca.

 

VI.

Pritožnikova premestitev na MOP predstavlja nadaljevanje mobinga oz. šikaniranja, ki ga je bil pritožnik že dalj časa deležen zaradi svojih sindikalnih aktivnosti in strokovnih opozoril na napake MZZ.

 

Šikaniranje se je kazalo tudi ob zadnjem letnem ocenjevanju delovne uspešnosti diplomatov, ko je bil pritožnik eden redkih diplomatov, ki je prejel nižjo oceno od odlične (enako predsednik SSD); vsa prejšnja leta je bil pritožnik vedno ocenjen odlično. Neposredno nadrejeni vodja sektorja dr. Robert Kokalj mu je med seznanitvijo z oceno celo očital svojo lastno napako, t.j. neoptimalno ravnanje ob obisku ministra za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) Al-Mansoorija na Blejskem strateškem forumu (BSF).

 

Navedni očitek dokazuje, da je vodstvo MZZ zamerilo pritožniku tudi to, da je kot oficir za zvezo, ki je na BSF spremljal ministra ZAE Al-Mansoorija, po koncu BSF pisno opozoril kabinet ministra Erjavca, da je vodstvo MZZ ministra Al-Mansoorija pomanjkljivo in neustrezno obravnavalo. Med njegovo dvodnevno udeležbo na BSF se je namreč z njim na kratko srečal le minister Erjavec (ki je pritožniku prepovedal prisotnost na tem pogovoru, čeprav pritožnik strokovno pokriva prav države Zaliva!), preostali čas pa je bil minister ZAE prepuščen sam sebi in je želel celo predčasno protestno zapustiti BSF. Pritožnik ga je nato le prepričal, da ostane in mu na lastno pobudo razkazal Ljubljano. Zato je prejel tudi izjemno pisno zahvalo s strani ministra ZAE Al-Mansoorija.

 

Gre za lep primer, kako je bil pritožnik zaradi svojega korektnega pisnega opozorila na strokovno napako vodstva MZZ (z namenom, da se ne bi ponovila), šikaniran, namesto da bi se mu zahvalili za dobronamerno opozorilo in napore, ki jih je vložil v saniranje napake. Odziv vodstva MZZ sicer ni presenetljiv, saj je pritožnik s tem razgalil še eno zamujeno priložnost ministra Erjavca, ki je škodila gospodarskim in zunanjepolitičnim interesom Republike Slovenije. Gospodarski minister ZAE je namreč predstavnik pomembnih instucionalnih investitorjev iz Zaliva. V pogovoru s pritožnikom je komentiral, da se je ob njegovem zadnjem obisku na Poljskem okrog njega trlo vsaj deset poljskih ministrov, v Sloveniji pa se zanj nihče ne zmeni.

 

Dokazi:

– pisni poziv pritožnika generalnemu sekretarju MZZ mag. Vidoviču k prenehanju nadlegovanja na delovnem mestu z dne 15.4.2015 in pisno opozorilo z dne 3.9.2014 na nestokovno obravnavo ministra ZAE,

– pisna zahvala ministra ZAE Al-Mansoorija z dne 7.9.2014.

 

VII.

Dodaten dokaz, da gre pri premestitvi pritožnika za povračilne ukrepe oz šikaniranje, so medijske izjave ministra Erjavca v časopisu Delo z dne 19.6.2014, in sicer po ministrovem pričanju v sodnem sporu med MZZ in nekdanjim uslužbencem dr. Dimitrijem Ruplom. Slednji je izjavil, da “je bil odpoklican zaradi menjave vlade in tudi pritiskov uslužbenca ministrstva Petra Goloba, ki je Erjavcu grozil celo z ovadbo, če bi Ruplu podaljšali pogodbo”. Minister Erjavec pa je na to odvrnil, da ” Golobova pisanja nanj niso vplivala, saj jih, ker jih z njimi »dnevno bombardira«, sploh nima časa brati. Res pa je Ruplu posredoval to sporočilo, v katerem Golob grozi z ovadbo. To je menda storil iz korektnosti. Zdelo se mu je prav, da je Rupel s tem seznanjen.”

 

Navedeno dokazuje, da je minister Erjavec pritožnikova pisna opozorila na kršitev Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) oz. protizakonito podaljševanje delovnega razmerja politiku dr. Ruplu (kljub jasnemu navodilu MJU, ki je tovrstno protipravno prakso izrecno prepovedovalo) in opozorila na kaznivost tovrstnega početja, dojemal kot osebno grožnjo. Zato je razumljivo tudi, da se sedaj poslužuje predmetne kazenske premestitve pritožnika na MOP.

 

Dokaz:

– članek v Delu z dne 19.6.2014 z naslovom: “Erjavec: Ruplu nisem ničesar obljubil” (http://www.delo.si/novice/kronika/erjavec-ruplu-nisem-nicesar-obljubil.html)

 

VIII.

Še bolj neposreden dokaz, da gre pri premestitvi pritožnika za mobing oz. kazensko premestitev zaradi opozarjanja na koruptivna ravnanja ministra Erjavca, pa je javna izjava le-tega, ki jo je podal na javnem predvolilnem soočenju na televiziji POP TV dne 10.07.2014. Na spletni povezavi http://www.24ur.com/novice/volitve/se-zadnje-veliko-soocenje-na-pop-tv-pred-volitvami.html

je v 4. posnetku od leve proti desni, od 9. minute dalje lepo razvidno, da je moral minister Erjavec novinarju pojasnjevati politično premestitev člana DeSUS Roberta Kojca iz MOP na MZZ in nato od 12. minute dalje izrecno očital pritožniku, da mu je on zakuhal to afero s klientelističnim premeščanjem in da pritožnik »ne dela nič razen zgago« in da je težava, ker se takšne ljudi ne da odpustiti. Na sliki spodaj se tudi vidi, da je bil Robert Kojc takrat z njim v studiju, kar potrjuje njuno tesno politično navezo. Minister Erjavec je to javno in eksplicitno grožnjo z odstranitvijo pritožnika z MZZ sedaj realiziral prav s predmetno premestitvijo na MOP.

 

Dokaz:

–          Ogled posnetka soočenja na televiziji POP TV z dne 10.07.2014 (http://www.24ur.com/novice/volitve/se-zadnje-veliko-soocenje-na-pop-tv-pred-volitvami.html)

 

IX.

Pritožnik je šikaniran s premestitvijo tudi zaradi svoje strokovne podkovanosti na področju pravnih vidikov ugotavljanja in določanja državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter opozarjanja na napake MZZ na tem področju. Mdr. je pisno opozoril na sporno ministrovo nagrajevanje diplomata Primoža Koštrice z dobro plačanim diplomatskim mestom na Veleposlaništvu RS v Zagrebu, čeprav je minister Erjavec vedel, da zaradi njegove napake Slovenija v arbitražnem postopku tvega zmanjšanje državnega teritorija. Tako je pritožnik na poslance Odbora za zunanjo politiko naslovil pisno opozorilo o spornem ravnanju Karla Erjavca kot kandidata za ponovno zasedbo mesta zunanjega ministra.

 

Pritožnik je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) pridobil tudi dokaze o spornih in vrtoglavih honorarjih udeležencev v arbitražnem postopku za določitev državne meje z Republiko Hrvaško ter o spornih zasebnih razmerjih med agentkama, pri katerih je podan konflikt interesov.

 

Dokazi:

– članek na spletni strani 24ur z dne 3.6.2010 (http://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-arbitrazni-sporazum-res-popravni-izpit_comment_p34_a501.html?&page=34&p_all_items=501),

– pritožnikov pisni poziv poslancem z dne 11.9.2014, pred imenovanjem ministra Erjavca.

 

X.

Pritožnik je za ministra Erjavca moteč tudi zaradi zavzemanja za enakopravno obravnavo zaposlenih na MZZ in vztrajanje, da je potrebno spoštovati človekovo pravico do dela iz 49. člena Ustave oz. vsakemu diplomatu omogočiti, da je seznanjen s prostimi delovnimi mesti v MZZ in da se nanje lahko enakopravno prijavi. V ta namen je pritožnik dne 8.1.2014 vložil tudi tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s katero želi doseči precedenčno sodbo, da pomeni neobjavljanje prostih delovnih mest oz. neizvajanje t.i. notranjih objav prostih delovnih mest množično in sistematično kršitev človekove pravice iz 49. člena Ustave. Zaradi tovrstnega zavzemanja za enakopravno obravnavo in odpravo diskriminacije zaposlenih na MZZ je pritožnik moteč za ministra Erjavca in elite na MZZ, saj jim ogroža dosedanjo klientelistično kadrovsko politiko.

 

Kot že omenjeno, je minister Erjavec izvedel klientelistično premestitev vodje podmladka DeSUS Roberta Kojca iz MOP na MZZ in ga že po dveh dneh imenoval na najvišje uradniško mesto v.d. generalnega direktorja. Robert Kojc je bil kar dvakrat neuspešen  na posebni natečajni komisiji (PNK), ki je ugotovila, da ni usposobljen za položaj generalnega direktorja. Neuspešen je bil tudi s tožbo na upravnem sodišču, ki je potrdilo ugotovitve PNK, vendar ga je minister Erjavec kljub temu postavil na mesto namestnika generalnega direktorja, tako da vseeno vodi direktorat v odsotnosti direktorja.

 

Podoben je bil primer premestitve ministrove tesne prijateljice Vlaste Vivod, ki je pod ministrom Erjavcem naredila bliskovito kariero od bibliotekarke na MORS do vodje kabineta na MZZ. Minister jo je trajno premestil iz MOP v MZZ in jo imenoval v najvišji diplomatski naziv, čeprav ni imela nobenih diplomatskih izkušenj. Tako bo lahko trajno zasedala najvišje diplomatske položaje, pritožniku pa je s predmetno premestitvijo njegova dosedanja uspešna diplomatska kariera prisilno zaključena. Tovrstno politično kopičenje strankarskih kadrov v državnem organu je v nasprotju s temeljnimi načeli politične nevtralnosti in nepristranskosti javne uprave.

 

Dokaz:

– poziv tedanji predsednici vlade Alenki Bratušek z dne 10.2. in 27.2.2014.

 

XI.

Pritožnik je šikaniran tudi iz razloga, ker se je na MZZ boril za transparentnost kadrovskih postopkov in uveljavitev sindikalne pravice do obveščenosti iz 207. člena ZDR-1 in 16. člena KPND, kot tudi za uveljavitev sindikalne pravice do sodelovanja sindikata v vseh postopkih odločanja o pravicah in obveznostih zaposlenih iz 17. člena KPND (ki se kršita tudi v predmetni zadevi). V ta namen je od ministra Erjavca in predsednika vlade pisno zahteval dostavo poročila kadrovske komisije MZZ za izbor veleposlanikov in ministrovega predloga vladi o imenovanju veleposlanikov ter ju opozoril, da je kršitev sindikalnih pravic lahko kazniva. Pisno je od MZZ zahteval tudi številne informacije javnega značaja, kar je za ministra Erjavca izjemno moteče (zlasti, ko je pritožnik pridobival dokumente o njegovih kadrih).

 

Pritožnik je v skladu s 23. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK-UPB2 (Uradni list RS, št. 69/11) razkril in/ ali prijavil številne koruptivne prakse (npr. klientelistično premeščanje vodje podmladka DeSUS Roberta Kojca in ministrove tesne prijateljice Vlaste Vivod iz MOP v MZZ na najvišje diplomatske položaje, klientelistično bivanje hčere vodje kabineta Vlaste Vivod v državni rezidenci v Parizu, sporne povezave z vidika varstva integritete med agentkama v arbitražnem postopku, sporne honorarje udeležencev v arbitražnem postopku, imenovanje dr. Andreja Rahtena za veleposlanika mimo zakonskih pogojev, nezakonito podaljševanje delovnega razmerja dr. Dimitriju Ruplu, imenovanje malteškega viteza in generalnega sekretarja na MZZ Tomaža Kunstlja za veleposlanika v Vatikanu, kjer je akreditiran tudi pri svojem malteškem viteškem redu, kar predstavlja konflikt interesov, pri čemer je z izločanjem protikandidatov in ad personam prirejanjem sistemizacije tudi zlorabil uradni položaj). Nekatere nezakonitosti je tudi prijavil organom odkrivanja in pregona, nekatere prijave pa ima SSD še v pripravi.

 

Če prijavitelj v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil zaradi prijave s strani delodajalca izpostavljen povračilnim ukrepom, je v skladu s 5. odst. 25. člena ZIntPK dokazno breme na strani delodajalca.

 

Dokaz:

– poziv predsedniku vlade z dne 17.4.2015 zaradi kršitve sindikalnih pravic SSD,

– poziv policiji idr. z dne 11.12.2014 k preiskavi spornega imenovanja veleposlanika  v Vatikanu,

– pisno priznanje Vlaste Vivod z dne 16.6.2014, da je njena hčerka bivala pri veleposlnici v Parizu.

 

Napačna uporaba materialnega prava

 

XII.

Kot že rečeno sta MZZ in MOP skušala zaobiti kogentne zakonske norme, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin in šikaniranje prijaviteljev korupcije in borcev proti diskriminaciji.

 

ZIntPK v 12. točki 4. člena definira »nasprotje interesov« kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. V danem primeru je zasebni interes ministra Erjavca, da se znebi motečega sindikalista v MZZ zaradi razkrivanja in prijav njegovih napak, nezakonitosti in korupcije tako očiten in objektivno podan, da vpliva na nepristransko in objektivno izvrševanje ministrovih zakonitih upravičenj, ki jih ima kot predstojnik MZZ pri premeščanju zaposlenih. Skladno s 37. členom ZintPK, ki ureja dolžnost izogibanja nasprotju interesov, mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Posledično minister Erjavec ne bi smel sodelovati v postopku premestitve pritožnika in je s tem kršil izrecno zakonsko prepoved. V skladu z 38. členom istega zakona bi moral o nasprotju interesov takoj pisno obvestiti predsednika vlade kot svojega predstojnika oz. Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK) in takoj prenehati z odločanjem v zadevi.

 

XIII.

Podobne določbe ima tudi 13. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001), skupaj s katerim je vlada na 8. seji dne 18. januarja 2001 sprejela tudi sklep, s katerim je naložila ministrstvom, da ta kodeks upoštevajo v postopkih zaposlovanja in se zavezala, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje.

 

Kodeks torej velja tudi za ministra Erjavca, zato bi moral razumeti in spoštovati tudi njegov 12. člen, ki določa, da mora javni uslužbenec v skladu z zakonom prijaviti pristojnemu organu, če ugotovi, da drugi javni uslužbenci oz. minister kršijo ta kodeks in pristojnim organom prijaviti vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere je izvedel med zaposlitvijo ali v zvezi z njo. Zlasti pa bi moral minister Erjavec spoštovati 6. točko tega člena, ki določa, da je potrebno zagotoviti, da je javni uslužbenec, ki je kar koli od navedenega prijavil iz utemeljenega razloga in v dobri veri, varovan pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem, ki ogroža opravljanje javnih nalog.

 

Ministrica Majcnova pa bi morala posebej spoštovati 2. točko 16. člena kodeksa, ki določa, da pri opravljanju javnih nalog ne sme dopustiti, da bi jo uporabili za strankarske politične namene.

 

XIV.

S prisilno premestitvijo pritožnika v drug organ ministra grobo kršita tudi človekovo pravico do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave in karierno načelo iz 29. člena ZJU, saj se pritožniku proti njegovi volji prisilno in trajno spreminja njegov dosedanji dolgoletni diplomatski poklic in se ga preusmerja v popolnoma novo poklicno področje urejanja voda, s katerim se nikdar ni ukvarjal. Po drugi strani je minister Erjavec prav tako protizakonito omogočil članu svoje stranke DeSUS Robertu Kojcu in prijateljici Vivodovi, da sta iz MOP brez kakršnih koli diplomatskih izkušenj trajno zasedla visoki diplomatski mesti v MZZ v najvišjem rednem diplomatskem nazivu pooblaščeni minister (višji je le še naziv veleposlanika, ki pa se pridobi le z imenovanjem za vodjo predstavništva).

 

XV.

Pri zgoraj obravnavanem postopku razporejanja pritožnika je prišlo do protipravne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin – drugačnega političnega prepričanja in pritožnikovega aktivnega članstva v reprezentativnem SSD, ker je opozarjal na nepravilnosti predstojnika. Tovrstna diskriminacija predstavlja kršitev več kogentnih zakonskih norm.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013), ki se subsidiarno uporablja tudi za delavce v državnih organih, v 6. členu jasno določa prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov.  Delodajalec mora delavcu v času trajanja delovnega razmerja zagotavljati enako obravnavo ne glede na članstvo v sindikatu ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom in predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu zlasti pri napredovanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnih razmerah, torej tudi pri premeščanju v drug organ. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija. Če kandidat oziroma delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora delodajalec dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije (obrnjeno dokazno breme). Diskriminirane osebe ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije (npr. pritožnikova tožba na delovno sodišče zaradi diskriminacije).

 

Isti zakon v 7. členu določa tudi prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, v 47. členu pa celo dolžnost delodajalca, da aktivno varuje delavčevo dostojanstvo pri delu oz. ga zavaruje pred nadlegovanjem in trpinčenjem (enako tudi 15.a člen ZJU). Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Nadlegovanje se šteje za diskriminacijo po določbah istega zakona. Odklonitev ravnanj s strani prizadetega delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri delu. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu (npr. pisnega opozorila neposredno nadrejenemu dr. Robertu Kojcu).

 

Glede na zgoraj navedeno je izpodbijana premestitev pritožnika protizakonita oz. v jasnem nasprotju s 6. in 7. členom ZDR-1, saj je pritožnik s prisilno premestitvijo v MOP diskriminiran in deležen nesorazmernih povračilnih ukrepov predstojnika MZZ zaradi osebne okoliščine aktivnega članstva v sindikatu oz. vložene tožbe zaradi diskriminacije, pisnega opozarjanja na nepravilnosti vodstva MZZ, prijavljanja sumov korupcijskih kaznivih dejanj ter pisnih opozoril na nadlegovanje in trpinčenje s strani nadrejenega dr. Roberta Kokalja. Slednje je bilo posledica pritožnikovih pisnih opozoril na zgoraj opisani pomanjkljivi tretma ministra ZAE Al-Mansoorija. Tovrstno šikaniranje predstavlja tudi kršitev načela varovanja poklicnih interesov iz 15. člena ZJU, ki določa dolžnost delodajalca, da javnega uslužbenca varuje pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela.

 

Dokazi:

– kot doslej.

 

XVI.

Prav tako tudi Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja –ZUNEO-UPB1 (Uradni list RS, št. 93/07 z dne 12. 10. 2007) v 2. členu zagotavlja enako obravnavanje ne glede na osebno okoliščino, zlasti v zvezi s pogoji za dostop do zaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem, z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja, z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami, s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali vsako organizacijo, katere člani ali članice opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije. Več kot očitno prisilna sprememba poklica pritožnika in tudi posledična izključitev iz SSD pomenita grobo kršitev zgoraj navedene zakonske norme.

 

Tudi ZUNEO-UPB1 v  3. členu ureja prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov (diskriminirane osebe ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije – prepoved povračilnih ukrepov). V 5. členu definira nadlegovanje kot nezaželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Nadlegovanje šteje za diskriminacijo.

 

Minister opušča svojo zakonsko dolžnost iz 7. člena ZUNEO-UPB1, ki določa, da morajo ministrstva v okviru svojih pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katero koli osebno okoliščino z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave. Minister krši tudi 8. člen, ki določa sodelovanje s socialnimi partnerji.

 

Glede na zgornje kogentne določbe ZDR-1 in ZUNEO, ki so posledica vključitve Direktive Sveta 2000/78/ES v domači pravni red, je prepovedana vsakršna diskriminacija oseb zaradi njihovega prepričanja, zlasti pa še na področju delovnih razmerij. Pravica vseh oseb do enakosti pred zakonom in do zaščite pred diskriminacijo je univerzalna človekova pravica, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, sporazuma ZN o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi Konvencija št. 111 Mednarodne organizacije dela (MOD) prepoveduje diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela.

 

Kršitev enakopravnosti je tako hudo družbeno deviantno ravnanje, da je sankcionirano celo v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1, Ur.l. RS, št. 55/2008, 131. člen).

 

XVII.

Zagotavljanje ustrezne zaščite prijaviteljev korupcije izhaja tudi iz mednaropravnih konvencij, ki jih je sprejela Republika Slovenija, npr. 9. člena Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji – Uradni list RS, MP 8/2003 (zaščita zaposlenih: “vsaka pogodbenica v svojem notranjem pravu zagotovi ustrezno zaščito pred vsakim neupravičenim kaznovanjem zaposlenih, ki imajo razloge za sum korupcije in ki v dobri veri sporočijo svoj sum pristojnim osebam ali organom”) in 22. člena Kazenskopravne konvencije o korupciji – Uradni list RS-MP, št. 7/39 (zaščita sodelavcev pravosodnih organov in prič: “pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so potrebni za zagotovitev učinkovite in ustrezne zaščite za osebe, ki prijavijo kazniva dejanja ali drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona).

 

Republika Slovenija je ratificirala tudi Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08 in 13/09), ki jo v 33. členu prav tako obvezuje k sprejetju ustreznih ukrepov, s katerimi lahko zagotovi zaščito pred vsakršnim neupravičenim ravnanjem za vsakogar, ki pristojnim organom v dobri veri in utemeljeno prijavi katero koli dejstvo v zvezi s kaznivimi dejanji.

 

Republika Slovenija, s premeščanjem pritožnika zaradi njegovih prijav sumov korupcijskih kaznivih dejanj policiji in tožilstvu, krši sprejeto mednarodnopravno zavezo zaščite pritožnika kot prijavitelja korupcijskih kaznivih dejanj (v juniju je napovedan obisk posebne delegacije OECD na temo boja proti korupciji).

 

Sklepno

 

XVIII.

S predmetno razporeditvijo in pod krinko delovnih potreb MOP se želi minister Erjavec protipravno znebiti motečega sindikalnega zaupnika in prijavitelja koruptivnih ravnanj. Diskriminatorno je zožil krog možnih kandidatov za premestitev in izmed njih diskriminatorno izbral ravno motečega sindikalnega zaupnika/ žvižgača na podlagi osebne okoliščine aktivnega članstva v sindikatu in opozarjanja na nepravilnosti vodstva MZZ. Pritožnik je izpostavljen neugodnim posledicam oz. prisilni premestitvi tudi zaradi aktivnega sindikalnega boja proti diskriminaciji (vložena tožba na delovno sodišče zaradi diskriminacije, vloženi zahtevki za informacije javnega značaja o napredovanju privilegiranih političnih kadrov, pisna opozorila predsednikom vlade in ministrom, pisna opozorila na diskriminacijo pri napotitvi na izobraževanje, idr.).

 

Glede na vse zgoraj navedeno je brez dvoma dokazano (čeprav je breme dokazovanja o nasprotnem  na delodajalcu), da je bil predmetni postopek premestitve izveden v nasprotju z veljavnimi predpisi, ustavo in mednarodnimi predpisi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, zato je tudi izpodbijani sklep ničen. Izrek sklepa pa je nezakonit tudi iz razloga, ker pritožnika premešča na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, za katerega pritožnik še nima pravnomočnega sklepa o imenovanju v naziv in ker je nesklepčen, saj ne vsebuje vseh potrebnih sestavin iz 2. odst. 150. člena ZJU. Posledično je potrebno izpodbijani sklep odpraviti.

 

Republika Slovenija si ne bi smela več privoščiti, da posamezni ministri samovoljno, mimo temeljnih demokratičnih načel in obvezujočih pravnih norm, politizirajo oz. privatizirajo državno upravo na način, da nekaznovano kopičijo svoje politične kadre v državnih organih in iz le-teh umikajo moteče javne uslužbence, ki jih pri svojem delu vodi javni in ne zasebni interes neke politične stranke ter zato dosledno spoštujejo predpisano dolžnost prijavljanja sumov nepravilnosti in kaznivih dejanj. Zlasti si ne bi smela privoščiti tako grobega napada na sindikat oz. socialnega partnerja, kot je kazensko premeščanje sindikalnega zaupnika, ker se je legitimno boril za enakopravno obravnavo zaposlenih. Če to dopustimo, bo tovrstna politizacija in negativna kadrovska selekcija tako ošibila državno upravo, da bo država še lažji plen za partikularne interese raznih lobijev, seveda na račun prosperitete državljank in državljanov.

 

Peter Golob, univ. dipl. prav.

 

 

V vednost:

– KPK,

– varuhinja človekovih pravic,

– predsednik SSD g. Stanislav Sikošek,

– mediji,

– Društvo integriteta – Transparency International, mednarodne inštitucije GRECO, OECD, EK…

Minister Karl Erjavec prisilno premestil sindikalnega zaupnika in protiustavno posegel v vodstvo Sindikata slovenskih diplomatov (SSD)

Predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec me je, v dogovoru s svojo strankarsko kolegico ministrico Ireno Majcen, proti moji volji premestil na ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Kot razlog je navedel mojo posebno strokovno usposobljenost in delovne izkušnje, ki naj bi jih potrebovalo MOP. Dejanski razlog je seveda moje opozarjanje na klientelizem in korupcijo oz. diskriminacijo zaposlenih na MZZ ter poslane prijave policiji in tožilstvu.

S tovrstno prisilno premestitvijo sindikalnega zaupnika in člana izvršnega odbora SSD je Karl Erjavec protiustavno posegel v sestavo vodstva reprezentativnega sindikata SSD. Tako grobega posega ni bil SSD deležen še pod nobeno dosedanjo vlado.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki se na verbalni ravni zavzema za etiko in pravno državo, ne ukrepa in opušča dolžno ravnanje. Molčita tudi Komisija za preprečevanje korupcije in minister mag. Goran Klemenčič, ki se v svojem CV-ju sicer rad pohvali, da je “pravnik zavezan boju proti korupciji”. Vlada s svojim opuščanjem dolžnega nadzora nad nedemokratičnim in protiustavnim početjem ministra Erjavca mdr. krši prevzete mednarodne obveznosti Republike Slovenije na področju varstva prijaviteljev korupcije in Mednarodne organizacije dela (ILO). Slednja je npr. izdala več konvencij, ki jih je ratificirala nekdanja SFRJ, nasledila pa Republika Slovenija:

KONVENCIJA št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic
3. člen
1. Delavske in delodajalske organizacije imajo pravico, da sprejmejo svoje statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe.
2. Državne oblasti ne smejo te pravice omejevati ali pa zavirati njeno zakonito izvrševanje.

8. člen
1. Ko uveljavijo pravice, ki jih ta konvencija prizna, morajo delavci, delodajalci in njihove ustrezne organizacije kot tudi druge osebe in organizirane skupnosti spoštovati zakonitost.
2. Nacionalna zakonodaja ne sme ogrožati niti se je ne sme uporabljati tako, da bi bila kakorkoli ogrožena jamstva, ki jih določa ta konvencija.

11. člen
Članica Mednarodne organizacije dela, za katero velja ta konvencija, mora ukreniti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčeno svobodno uveljavljanje sindikalnih pravic.
————————————————–
Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja

1. člen

1. Delavci morajo biti zavarovani proti diskriminaciji, ki bi ogrožala sindikalno svobodo na področju zaposlovanja.
2. Delavce je treba zavarovati zlasti pred dejanji, ki imajo namen:
b) da se odpusti delavca ali se mu škoduje kako drugače zato, ker je član sindikata, ali zato, ker se udejstvuje izven delovnega časa ali pa s pristankom delodajalca v delovnem času v sindikalnih dejavnostih.
————————————————-
Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju

1. člen
Predstavniki delavcev v podjetju morajo biti učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščane zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi.

3. člen
V tej konvenciji označuje izraz “delavski predstavniki” tiste, ki imajo takšen status po državnih zakonih ali v praksi, ne glede na to:
a) ali so sindikalni predstavniki oziroma predstavniki, ki so jih imenovali ali izvolili sindikati ali njihovi člani;
b) ali so izvoljeni predstavniki oziroma predstavniki, ki so jih svobodno izvolili delavci podjetja v skladu z državnimi zakoni ali predpisi ali kolektivnimi pogodbami in njihove funkcije ne zajemajo dejavnosti, ki so priznane kot izključna pravica sindikatov v ustrezni državi.
———————————————–
DeSUS, SMC in SD z dopuščanjem zgoraj opisanega ravnanja samovoljnega ministra Erjavca kršijo lastne programe in koalicijsko pogodbo. Republika Slovenija se bo pokazala kot neverodostojna in nekredibilna država, ki ne spoštuje sprejete mednarodne obveznosti in demokratične standarde, zlasti glede zagotavljanja vladavine prava in boja proti korupciji. Slovenija je ugrabljena država.

Slovenski poslanci – člani OZP – si ne upajo povprašati zunanjega ministra Karla Erjavca o njegovem klientelizmu in negativni kadrovski selekciji

Dne 11.9.2014, dan pred zaslišanjem zunanjega ministra pred matičnim Odborom za zunanjo politiko v Državnem zboru, sem članom tega odbora poslal spodnji dopis, z upanjem, da si bo kdo od (novih ali vsaj opozicijskih) poslancev upal postaviti ministru kakšno vprašanje glede razbohotenega klientelizma in negativne kadrovske selekcije na zunanjem ministrstvu, saj zaradi tega trpi kvaliteta dela slovenske diplomacije in posledično tudi interesi države (navedel sem konkreten primer oškodovanja nacionalnih interesov RS na področju arbitraže o meji z RH, za katerega odgovorni ni odgovarjal, temveč ga je minister Erjavec celo nagradil!). Med našimi poslanci ga ni bilo junaka, ki bi si drznil postaviti ministru tovrstna neprijetna vprašanja! (V čem je potemtakem sploh smisel hearingov na OZP?!)

Koalicijski poslanci so tako potrdili ministrskega kandidata, ki ima za sabo ministrovanje polno koruptivnih praks (o slednjih je Sindikat slovenskih diplomatov večkrat obvestil odgovorne državne institucije, tudi novinarje, vendar brez ustreznega odziva; toliko o pravni državi). Nedavno je del teh koruptivnih in protizakonitih praks medijsko izpostavil tudi nekdanji veleposlanik g. dr. Balažic, ki so ga na široko povzeli tudi številni mediji, vendar niti ene od teh njegovih konkretnih in obrazloženih navedb niso poslanci predočili ministru Erjavcu in zahtevali njegovo pojasnilo ad rem.

Minister Erjavec ima že toliko masla na glavi, da nikakor ne ustreza strogim merilom, ki jih za ministre javno (očitno le na deklarativni ravni) zahteva največja vladna stranka SMC, zlasti spoštovanje načela pravne države. V kolikor bo ponovno imenovan za zunanjega ministra, bo predsednik vlade prof. dr. Miro Cerar izgubil velik del kredibilnosti, ki jo je z obljubami glede etičnosti in spoštovanja pravne države pridobil pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.

—-

Poslani dopis članom OZP:

Zadeva: obvestilo članom OZP pred predstavitvijo kandidata za zunanjega ministra‏

Spoštovani poslanci, člani Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS,

pred jutrišnjim preverjanjem politične primernosti in kompetentnosti g. Karla Erjavca za nadaljnje vodenje zunanjega ministrstva, bi Vas želeli posvariti pred nekaterimi pomanjkljivostmi njegovega dosedanjega ministrovanja, ki že negativno vplivajo na učinkovitost slovenske diplomacije in interese Republike Slovenije.

V zadnjih dneh so mediji obširno in podrobno poročali o številnih primerih nepravilnosti in klientelizma na zunanjem ministrstvu, zato ste z njimi gotovo že seznanjeni. Nanje je ministra Erjavca že dalj časa brezuspešno opozarjal tudi Sindikat slovenskih diplomatov (SSD). Pri nekaterih od teh nepravilnosti so podani tudi znaki kaznivih dejanj. Večkrat je že bilo izpostavljeno tudi ministrovo pomanjkljivo znanje angleškega jezika, ki mu onemogoča učinkovito neposredno komunikacijo s tujimi sogovorniki, kar ima za posledico marsikatero zamujeno priložnost. Kot posebej pereč problem ministrovanja g. Erjavca pa je potrebno izpostaviti negativno kadrovsko selekcijo.

Kot konkreten primer navajamo diplomata g. Primoža Koštrico, ki je zagrešil dve zelo resni strokovni napaki, minister Erjavec pa ga je kljub temu ponovno premestil na Veleposlaništvo RS v Zagrebu, kjer je že prišlo in lahko zato ponovno pride do tovrstnih napak. Iz spodnjega odgovora Kadrovske službe MZZ je razvidna de facto potrditev obstoja obeh očitanih napak, obenem pa nonšalantno zanikanje diplomatove odgovornosti in odsotnost dolžnega ukrepanja s strani ministra Erjavca:

1.
Tako je MZZ v spodnjem odgovoru izrecno potrdilo, da je diplomat “Primož Koštrica v okviru svojih rednih delovnih nalog v okviru pristojnega sektorja v MZZ, opravljal funkcijo sekretarja… slovenske delegacije Stalne mešane komisije po Sporazumu med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o obmejnem prometu in sodelovanju. V tej funkciji se je udeleževal sej tako slovenske delegacije, kot tudi sej Stalne mešane komisije po SOPS.”

S tem je MZZ potrdilo ugotovitev sindikata, da je Primož Koštrica sodeloval pri delu te komisije. Navedeno pomeni, da je imel kot slovenski diplomat in strokovnjak s tega področja možnost in predvsem dolžnost, da opozori na izjemno škodljive dikcije v Zapisniku X. zasedanja Stalne mešane komisije in v njegovi prilogi (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=20049). Tega iz neznanih razlogov ni storil, zaradi sprejetja teh dveh dokumentov pa Republika Slovenija v arbitražnem postopku o meji z RH tvega izgubo dela državnega ozemlja pri Hotizi (cca. 600 ha)!

Naj ob tem dodamo, da ne gre za osamljeni primer tovrstne kadrovske prakse MZZ, ko je namesto sankcioniranja raje nagradilo škodljivo ravnanje diplomata (podobno je bilo pri nekdanjem konzulu RS v Zagrebu g. Sotlarju, ki je soavtor spornega članka, kot konzul pa je tudi sporno posredoval na slovenskem ozemlju – oboje lahko negativno vpliva na izid arbitraže o meji z RH).

2.
V istem odgovoru je MZZ prav tako izrecno potrdilo, da je prišlo “do napake v poslovanju VZG”, in sicer, da je šlo za “prepozno vročitev delovnih dovoljenj prosilcem v VZG leta 2008”. MZZ tudi izrecno omenja spis v tej zadevi, ki je bil sindikatu posredovan 17.7.2014 (v priponki). Iz slednjega jasno izhaja, da je do prepozne vročitve delovnih dovoljenj prišlo v času, ko je g. Primož Koštrica nadomeščal odsotno konzularno uslužbenko (26.6.08 – 18.7.08) in da je morala Republika Slovenija iz naslova te “napake v poslovanju” tudi izplačati denarno odškodnino oškodovani pravni osebi.

V obeh navedenih primerih so podane resne kršitve 45. člena Zakona o zunanjih zadevah za katere bi moral diplomat vsaj disciplinsko odgovarjati (ker ni varoval interesov RS ter pravic in interesov pravnih oseb RS), ne pa biti nagrajen s ponovno razporeditvijo na isto delovno mesto v Zagreb, kjer je zagrešil napako. S tovrstno kadrovsko politiko je resno ogrožena profesionalnost slovenske diplomacije in posledično tudi interesi države. O tem smo obvestili tudi PV Bratuškovo, KPK, idr., vendar odziva ni bilo.

Glede na te pretekle spodrsljaje se bojimo, da so se g. Koštrici tovrstne napake dogajale tudi med njegovim vodenjem oz. sodelovanjem v izjemno občutljivi Projektni enoti za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem in da se bodo nadaljevale tudi med njegovim ponovnim službovanjem v Zagrebu. Pri raziskovanju odnosov znotraj zgoraj navedene projektne enote, ter med MZZ in zunanjimi svetovalci, pa so se nam razkrile tudi nekatere sporne personalne povezave in denarni tokovi, ki jih bo potrebno v prihodnosti temeljito preiskati.

Spoštovani poslanci, s ponovnim imenovanjem istega zunanjega ministra se nam poraja upravičena bojazen, da se bodo zgoraj opisane in druge tovrstne negativne prakse nadaljevale tudi v bodoče, kar bo gotovo negativno vplivalo na kvaliteto dela slovenske diplomacije in interese Republike Slovenije.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
član Izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov

—– Forwarded by Peter Golob/MZZ/GOV on 11.09.2014 10:41 —–

From: kadrovska.mzz/mzz/gov
To: Peter Golob/MZZ/GOV@SVN
Cc: Jana Kvaternik/MZZ/GOV@SVN, Stanislav Sikošek/MZZ/GOV@SVN, Tomaž Kunstelj/MZZ/GOV@SVN, Tina Vodnik/MZZ/GOV@SVN, Simona Drenik/MZZ/GOV@SVN, Marko Vrevc/MZZ/GOV@SVN, Alenka Bratušek/UPV/GOV@SVN, Peter Grk/UPV/GOV@SVN, Anti.Korupcija@kpk-rs.si, sloaud@rs-rs.si
Date: 08.08.2014 16:03
Subject: Zadeva Koštrica – odgovor
Sent by: Polonca Smole

Spoštovani,

v nadaljevanju vam, zaradi odsotnosti vodje Kadrovske službe MZZ ga. Jane Š. Kvaternik in v skladu z njenim navodilom, pošiljam odgovor MZZ.

V zvezi z vašimi obtožbami v primeru g. Koštrice vam pojasnjujemo, da le-te štejemo kot neutemeljene iz sledečih razlogov.

Po oceni Ministrstva za zunanje zadeve so zagovori smernic namenjeni temu, da se razčistijo vsi pomisleki glede morebitne primernosti posameznega kandidata za zasedbo delovnega mesta v DKP, zato bi še vedno pričakovali, da uslužbenci, če se že udeležijo zagovora, vse morebitne zadržke pojasnijo neposredno na zagovoru pred komisijo.

Po ponovnem pogovoru z g. Koštrico Kadrovska služba MZZ ugotavlja, da so v obeh primerih “izjemno hudih strokovnih napak”, ki jih očitate g. Koštrici, vaše informacije netočne. Ugotavljamo, da je Primož Koštrica v okviru svojih rednih delovnih nalog v okviru pristojnega sektorja v MZZ, opravljal funkcijo sekretarja in ne člana slovenske delegacije Stalne mešane komisije po Sporazumu med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo o obmejnem prometu in sodelovanju. V tej funkciji se je udeleževal sej tako slovenske delegacije, kot tudi sej Stalne mešane komisije po SOPS. Ob tem želimo opozoriti na dejstvo, da je zapisnike Stalne mešane komisije po SOPS potrdila Vlada Republike Slovenije in so objavljeni v Uradnem listu.

V zvezi z vašimi obtožbami glede delovanja g. Koštice v VZG vam pojasnjujemo, da je delavec dolžan povrniti škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči delodajalcu. Celotni spis v zadevi vam je bil posredovan 17. 7. 2014. MZZ je ocenilo, da je do napake v poslovanju VZG prišlo zaradi spleta več okoliščin in da navedeni elementi odškodninske odgovornosti v zvezi s prepozno vročitvijo delovnih dovoljenj prosilcem v VZG leta 2008 niso bili podani pri nobenem javnem uslužbencu. V kolikor SSD ali vi osebno razpolagate s kakšnim dokazom za svojo obdolžitev, nam ga čimprej predložite oziroma vsaj pojasnite, zakaj tega niste storili doslej.

Lep pozdrav,
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIC OF SLOVENIA
MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS

SEKRETARIAT
Kadrovska služba SECRETARIAT
Personnel Service

Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana
www.mzz.gov.si

Minister Karl Erjavec kot aktivni podpornik klientelizma na zunanjem ministrstvu

Korupcija in klientelizem na MZZ se žal nadaljujeta tudi pod aktualnim ministrom iz vrst DeSUS Karlom Erjavcem. Slednji vztrajno zavrača socialni dialog z reprezentativnim sindikatom diplomatov – SSD (v njem delujem tudi sam, kot član izvršilnega odbora), ki si že dalj časa brezuspešno prizadeva za pogovor o tej problematiki in opozarja na številne druge nepravilnosti.

Sedaj, tik pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, se poskuša Karl Erjavec volilcem prodajati kot “socialni demokrat” in skupaj s SD celo nastopiti kot “protiutež zmagi Janše” (http://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-povezovanje-s-sd-jem-vidi-kot-protiutez-zmagi-janse/338587). Kakšna farsa. V praksi namreč počne ravno nasprotno.

Iz medijev je že dalj časa znano, da je na zunanjem ministrstvu metal ljudi iz službe, nato pa zaposloval svoje kadre. Prav tako je iz medijev znano, da aktivno podpira klientelizem, saj na najbolje plačana diplomatska mesta v zunanjem ministrstvu postavlja ravno politične kadre: poleg svojih kadrov (Vivod, Kojc, idr.) pretežno zveste kadre desnega političnega spektra, tudi iz Janševega kroga (spomnimo se postavitve veleposlanika na Dunaju dr. Rahtena, čeprav je Erjavec vedel, da je ta Janšev prvoborec tudi sopodpisnik znamenitega pisma poslanega v tujino, v katerem omalovažuje slovensko sodstvo; ali primera, ko so umaknili tedanjo generalno konzulko v Trstu, da se je lahko na njeno mesto namestil dr. Dimitrij Rupel, čeprav je že takrat izpolnjeval pogoje za upokojitev po ZUJF!).

PV v odstopu mag. Alenka Bratušek, notranji minister dr. Gregor Virant, odstopljeni predsednik SD dr. Igor Lukšič… so s tem seznanjeni. Vendar je očitno za aktualne politike politična preračunljivost oz. preživetje pomembnejše od načelnosti in zakonitosti. Se mar čudimo zadnjemu priporočilu EK glede korupcije (http://www.rtvslo.si/evropska-unija/osem-priporocil-bruslja-javne-finance-banke-privatizacija-minimalna-placa/338420)?!

Moja prva izkušnja s politično korupcijo in protizakonitimi pritiski nadrejenih

Pred 10-imi leti sem delal kot diplomat na Veleposlaništvu RS v Zagrebu (VZG), kjer sem bil nekaj mesecev edini diplomat akreditiran za izdajanje vizumov. Striktno sem se držal pisnih konzularnih navodil zunanjega ministrstva, ki so mdr. prepovedovala sprejemanje vlog od prosilcev za vizum, ki so prihajali iz držav, kjer je RS imela svoje diplomatsko-konzularno predstavništvo (mimogrede, povsem enaka omejitev glede krajevne pristojnosti veleposlaništev velja še danes, saj na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1195&sid=10 lahko preberemo: “Tujci, ki živijo v državi, v kateri ima Republika Slovenija diplomatsko konzularno predstavništvo s pooblastilom za vizumsko poslovanje, morajo za vizum zaprositi na tem predstavništvu.”).

V začetku oktobra 2001 me je na Veleposlaništvo RS v Zagrebu poklical diplomat Marjan Ristić iz Konzularnega sektorja v Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in mi sporočil, da vodja Oddelka za vizumsko politiko v taistem sektorju g. Andrej Šter (javnosti bolj znan kot nekdanji notranji minister iz kvote SKD) želi, da sprejmem v obravnavo dva prosilca za vizum iz BiH, ki da potrebujeta vstopni vizum za Slovenijo. Pojasnil sem mu, da po veljavnih konzularnih navodilih to ni mogoče, saj je zanju izključno krajevno pristojno Veleposlaništvo RS v Sarajevu, da pa lahko njuni vlogi vseeno sprejmem v obravnavo, če dobim za to pisno odobritev Konzularnega sektorja.

Naslednji dan me je poklical g. Andrej Šter in me togoten prepričeval, da naj sprejmem v obravnavo vlogi navedenih dveh prosilcev iz BiH, ker da je moje stališče glede izključne krajevne pristojnosti nestrokovno. Pojasnil sem mu, da mi veljavna navodila tega ne dopuščajo, da pa sem mu pripravljen kljub temu ustreči, če mi da za takšen korak pisno odobritev, saj želim biti krit pred kasnejšimi očitki o nepravilnem vodenju vizumskih postopkov. To mojo zahtevo po pisnem navodilu je Andrej Šter kategorično zavrnil in vztrajal, da naj od te zahteve odstopim, sicer bo predlagal, da se me premesti nekam, kjer ne bom delal škode. (Mimogrede: po takrat veljavnem Zakonu o tujcih je imelo zunanje ministrstvo možnost, da samo izda prosilcema vstopni vizum in ju ni bilo potrebno pošiljati ponj k meni v Zagreb! Vendar Andrej Šter ni želel prevzeti te odgovornosti in je raje silil mene, da iprevzamem odgovornost in zpeljem postopek.) Ker sem takšen protizakonit ukaz Andreja Štera zavrnil (poseg v vizumski postopek predstavlja tudi kršitev samostojnosti odločanja iz 12. člena Zakona o splošnem upravnem postopku!), je le-ta dne 6.10.2001 naslovil na mojega veleposlanika v Zagrebu ter na generalnega sekretarja in kadrovnika MZZ uradni dopis, v katerem me je grobo obrekoval in žalil ter predlagal mojo premestitev v Slovenijo.

Generalni sekretar Borut Trekman je nato na ministrstvu oblikoval pro forma inšpekcijsko komisijo, ki je opravila pogovore z zaposlenimi na veleposlaništvu in pripravila dokument “zaključki” z dne 29.10.2001, v katerem je mdr. predlagala mojo premestitev. V tem dokumentu se je komisija sklicevala na “zapisnik inšpekcijskega pregleda z dne 19.10.2001”. Ko sem ta zapisnik z dne 19.10.2001 želel dobiti na vpogled in se seznaniti s konkretnimi očitki na račun mojega dela, je najprej nastopil dalj časa trajajoči “molk organa”, po več urgencah z moje strani pa sem končno dobil od MZZ odgovor, da zapisnik “sploh ni bil sestavljen”! 

Ker je bil zapisnik jasno naveden v dokumentu “zaključki”, slednji pa paginiran s stranema 15 in 16 (kar je dokazovalo obstoj 14 strani zapisnika!), sem vložil proti članom komisije Marku Sotlarju, Branku Rakovcu in Blažki Kepic ovadbo, vendar je bil zavržena. Na zasebno tožbo sem nadaljeval kazenski pregon, vendar je sodišče vse obdolžene oprostilo zaradi “pomanjkanja dokazov”.

Pisal sem ministru dr. Dimitriju Ruplu, PV dr. Janezu Drnovšku, VČP Hanžku, glavnemu inšpektorju za delo Brezovarju idr., vendar ni pomagalo. Dr. Rupel mi je izdal odločbo o premestitvi v Ljubljano. Vložil sem tožbo na Delovno sodišče v Ljubljani, od Višjega delovnega sodišča pa prejel pravnomočno začasno odredbo, ki je prepovedovala mojo razporeditev v Slovenijo, dokler delovni spor ne bo zaključen. Dr. Rupel se je na to pravnomočno sodno odločbo enostavno požvižgal (s tem je direktno kršil 2. člen Zakona o sodiščih) in vztrajal, naj se vrnem v Ljubljano. Ker sem vztrajal pri sodni odločbi, mi je iz razloga neupravičenega izostanka z dela odpovedal delovno razmerje. Po 7 letih pravdanja sta bili obe sporni odločitvi ministra dr. Rupla (razporeditev in odpoved) razveljavljeni.

Kljub zgoraj opisanemu protizakonitemu posegu v vizumski postopek, je bil Andrej Šter pod naslednjim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem imenovan za vodjo Konzularnega sektorja na MZZ. Tovrstno imenovanje je najmanj presenetljivo, saj je Andrej Šter v svojem žaljivem in obrekljivem dopisu z dne 6.10.2001 obljubil, da se bo v primeru, da se bo izkazalo, da ni imel prav, javno opravičil in ponudil prekinitev delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu.

Proti Andreju Šteru sem že pred 10-imi leti vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja in uradnih pooblastil, ker je protizakonito posegel v vizumski postopek, da bi dvema prosilcema iz BiH izposloval protipravno korist (da bi se zanju vizumski postopek opravil v Zagrebu, namesto na krajevno pristojnem veleposlaništvu v Sarajevu). Ovadba je bila zavržena. Vložil sem tudi ovadbo zaradi obrekovanja, žaljive obdolžitve in razžalitve uradne osebe. Tudi ta je bila zavržena.

Kazenski pregon kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (obrekovanja, žaljive obdolžitve in razžalitve) sem zato nadaljeval kot subsidiarni tožilec. Ljubljanski okrajni sodnik Andrej Gerlovič je z zavlačevanjem postopka povzročil zastaranje vseh temeljnih oblik kaznivih dejanj (pri čemer ne gre spregledati dejstva, da velja pri žaljivi obdolžitvi t.i. obrnjeno dokazno breme, tako da bi moral Šter dokazovati, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev!). Tako je ostala le še najtežje dokazljiva oblika kaznivega dejanja – obrekovanje s hujšo posledico. Tudi ta bo zastarala 6.10.2011, sodniku pa se nikamor ni mudilo. Ko je bila njegova prva (oprostilna) sodba razveljavljena, je potreboval kar eno leto, da je razpisal novo obravnavo!

Vodjo ljubljanskega okrožnega tožilstva go. Tamaro Gregorčič sem pozval, da glede na podobne kazenske primere, ki jih je nedavno sprožilo njeno tožilstvo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime uradnih oseb (primer župan Janković vs. novinar Borut Tavčar, župan Janković vs. urednik Silvester Šurla, predsednik vlade Janša vs. finski novinar Berglund), prevzame kazenski pregon tudi v tej kazenski zadevi. Ta moj predlog je tožilstvo zavrnilo brez kakršne koli obrazložitve. Vodjo ljubljanskega tožilstva go. Tamaro Gregorčič sem zato prosil za pojasnilo, zakaj uporablja pri pregonu t.i. kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime različna merila, ko gre za politike ali ko gre za navadne uradnike. Novinarje je namreč preganjalo, ko so grdo pisali zoper politike, ne preganja pa bivšega notranjega ministra, ko obrekuje uradnika, ker se ni uklonil njegovi protizakoniti zahtevi! Na to vprašanje nisem prejel odgovora.

Ker celotna zgodba postaja vedno bolj bizarna, pravna država pa je vedno bolj na psu, sem se odločil, da bom zaradi transparentnosti delovanja naše državne uprave in pravosodja postopoma objavljal nekatere zanimive dokumente, ki dokazujejo zgoraj navedeno. Mnenje si lahko ustvarite sami. Komentarji so dobrodošli.

Dokumenti:

– Žaljiv in obrekljiv dopis Andreja Štera z dne 6.10.2001, s katerim je name protizakonito izvršil pritisk, da sem mimo konzularnih navodil oz. določil o teritorialni pristojnosti sprejel v obravnavo vlogi in izdal vizuma dvema prosilcema iz BiH. Vredno ga je prebrati. Vsi očitki v njem glede nepravilnosti in nestrokovnosti so seveda lažni in namenjeni diskvalifikaciji oz. sem jih že dokumentirano ovrgel. Zanimiv je predvsem način pisanja, kako Šter v dopisu pokaže nezadovoljstvo nad mojim ugovarjanjem in kako mi odkrito grozi, naj odstopim od svoje zahteve po pisnem navodilu, sicer bo… Preberite sami. Na zadnji strani pisma uporablja tudi izjemno žaljiv besednjak, ki ga verjetno težko najdemo še kje v uradni korespondenci državnih organov. Spodaj ni pozabil pritisniti niti žiga ministrstva. priloga5

– Konzularno navodilo Konzularnega sektorja z dne 12.5.1994, v katerem zunanje ministrstvo izrecno opozarja, da lahko predstavništva sprejemajo vloge le v okviru svoje jurisdikcijske pristojnosti. Dokaz, da veleposlaništvo RS v Zagrebu ni smelo sprejeti vloge za izdajo vizuma izven svoje jurisdikcije! navodilo krajevna pristojnost DLP Valencic 12.5.94

Slovenija – (ne)pravna država

Na tej spletni strani bom dokumentirano in argumentirano prikazal primere, ki dokazujejo, da Slovenija (še) ne deluje kot pravna in demokratična država. Poleg nizke politične in pravne kulture, ima ključno vlogo pri tem tudi slabo delujoče pravosodje.
Če boste ocenili, da sem pri kakšni navedbi neobjektiven ali netočen, ste vabljeni, da me pokomentirate. Vabljeni ste tudi, da sporočite podobne primere, ki jih poznate iz lastnih izkušenj.
Verjamem, da je transparentnost oz. razkrivanje nepravilnosti edina učinkovita pot do sprememb oz. do dejanske vzpostavitve pravne in demokratične države.