Upravno sodišče RS odpravilo odločbo MOP o imenovanju v uradniški naziv

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj. S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

Sodba je dostopna tukaj: sodba-i-u-1390-2015

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, ki temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za mojo premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657 v MOP.

Na “etičnega” predsednika vlade dr. Mira Cerarja sem zato naslovil sledeči poziv:
——————

POZIV PREDSEDNIKU VLADE dr. Miru Cerarju k odpravi protiustavnega posega ministra Karla Erjavca v vodstvo reprezentativnega sindikata/ Request to PM Dr. Miro Cerar to stop the unconstitutional Govt. interference in the leadership of the Union of Slovene Diplomats

Peter Golob
za: dr. Miro Cerar, gp.kpv, Gregor Krajc 17.11.2016 13:41

Kp:
milan.brglez, Goran Klemenčič, Boris Koprivnikar, Anja Kopač-Mrak, Peter Pogačar, Miha Lobnik, info@transparency.si, COMM-REP-LJU, violeta.bulc, andreja.kodrin, cab-dombrovskis-contact, office@odihr.pl, drh@coe.int, Thorbjorn.Jagland, actrav, PARDEV, varuh, Vlasta Nussdorfer, Borut Pahor, Dejan Židan, Janko.Veber, eva.irgl, matej.tonin, matej.tašner-vatovec, alenka.bratusek, Vinko.Gorenak, Bojan.Dobovsek, Franc.Trcek, matjaz.han, Stanislav Sikošek, ess, milan.lukic, Dusan.Semolic, info@strankasmc.si

Spoštovani predsednik vlade gospod dr. Miro Cerar,

poleg kritične poizvedbe zagovornika načela enakosti z dne 11.11.2015 in ugodilne sodbe delovnega sodišča z dne 23.6.2016, je bila dne 11.10.2016 izdana še ugodilna sodbo upravnega sodišča, ki je pravnomočna; vse tri državne akte prilagam spodaj v priponkah.

Prvi je ugotovil diskriminacijo in viktimizacijo mene, kot prijavitelja nepravilnosti na MZZ, kot tudi samega Sindikata slovenskih diplomatov, ki mu je bilo nasilno spremenjeno vodstvo, opozoril pa je tudi na neustrezne vsebinske odzive pristojnih državnih inštitucij na prijavljeno diskriminacijo. Drugi je potrdil nezakonito ravnanje ministrov DeSUS Karla Erjavca in Irene Majcen, ko sta me prisilno premestila z MZZ v MOP, ker premestitev ni temeljila na objektivnih delovnih potrebah, temveč na subjektivnih razlogih – ker sem kot sindikalni zaupnik opozarjal na nepravilnosti vašega ministra Karla Erjavca na MZZ (le-te se nadaljujejo). Tretji pa je odpravil nezakonito odločbo ministrice Irene Majcen o mojem imenovanju v uradniški naziv, kar ima ipso facto za posledico tudi ničnost sklepa o moji premestitvi v MOP.

Spoštovani predsednik vlade, spoštovani profesor, predlagam, da na tej točki opravite temeljit premislek in se posvetujete z vašimi pravnimi svetovalci kako naprej. Ali je res vredno oz. racionalno še naprej vztrajati pri ugotovljenih kršitvah in tako žrtvovati vaš trudoma pridobljeni ugled ustavnega pravnika in univerzitetnega profesorja prava, predvsem pa ugled Republike Slovenije, kot demokratične in pravne države, ki naj bi spoštovala sindikalno svobodo iz 76. člena Ustave, kot članice Sveta Evrope, v okviru katerega je podpisala in ratificirala Civilnopravno konvencijo o korupciji in sprejela Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (oba jo zavezujeta k zagotovitvi učinkovite zaščite prijaviteljev nepravilnosti/ žvižgačev), ter kot članice Mednarodne organizacije dela (ILO), v okviru katere je nasledila ratificirano Konvencijo MOD št. 87, ki v 3. členu prepoveduje posege v svobodno izbiro sindikalnih predstavnikov?

Načelen in odločen državnik bi se upal upreti nadaljnjemu izsiljevanju svojega koalicijskega partnerja Karla Erjavca, uporabil zakonsko pooblastilo iz drugega odstavka 14. člena Zakona o vladi RS in nemudoma preprečil nadaljnje protipravno šikaniranje sindikalnega predstavnika oz. odpravil ministrov nasilni poseg v vodstvo reprezentativnega sindikata, ki traja že 18 mesecev. S tem bi zavaroval ustavni red in ugled Republike Slovenije. Računam na vašo trezno presojo in pogum.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

—————————————————————–
Na generalnega sekretarja MZZ mag. Stanislava Vidoviča pa sem naslovil sledeči poziv:

vrnitev na delo na MZZ – pravnomočna sodba opr. št. I U 1390/2015 z dne 11.10.2016

Peter Golob
za: gp.mzz, Stanislav Vidovič 17.11.2016 16:45

Kp:
Stanislav Sikošek, milan.brglez, dr. Miro Cerar, Goran Klemenčič, Anja Kopač-Mrak, Gregor Krajc

Spoštovani generalni sekretar gospod mag. Stanislav Vidovič,

Upravno sodišče RS je dne 11.10.2016 izdalo sodbo opr. št. I U 1390/2015 (prilagam jo v priponki) zoper katero ni pritožbe, zato je pravnomočna in učinkuje takoj.

S to sodbo je bila odpravljena odločba MOP z dne 15.4.2015 o mojem imenovanju v uradniški naziv.

ZUP v 281. členu določa, da “če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale“.

Posledično je nična oz. brez pravnih učinkov tudi premestitvena odločba MOP in MZZ št. 100-33/2015/4 z dne 7.5.2015, saj temelji na tej odpravljeni odločbi, ki je bila osnova za premestitev na uradniško delovno mesto šifra 1657.

Generalni sekretar MZZ je po 7. členu ZZZ-1 osebno odgovoren, da skrbi za “zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve”. Posledično prosim za informacijo, kdaj in pri kom naj se zglasim, da nemudoma vzpostavimo zakonito stanje in uredimo moj nastop dela na MZZ.

Sindikalni pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.
sindikalni zaupnik MZZ

Ljubljansko delovno sodišče krši 49. člen Ustave RS ter podpira sistemsko diskriminacijo in klientelistično kadrovanje v državni upravi

Člani vodstva Sindikata slovenskih diplomatov (SSD) smo v preteklosti prejeli številna opozorila naših članov sindikata, da so postopki premestitev javnih uslužbencev v notranji službi MZZ, zlasti na odgovornejša oz. vodstvena delovna mesta, popolnoma netransparentni in da se kadrovske odločitve na MZZ sprejemajo v ožjem krogu, brez v naprej znanih izbirnih meril, na podlagi politične ali ideološke pripadnosti, vez in poznanstev, skratka diskriminatorno (na MZZ je bila izvedena celo anketa, ki je potrdila sistemsko diskriminacijo zaposlenih; objavljena je na: http://www.mzz.gov.si/si/enake_moznosti/). Vodstvo MZZ smo zato večkrat pozvali k povrnitvi dobre prakse, ki je nekoč že bila uveljavljena na MZZ, t.j. objavljanju tudi prostih delovnih mest v notranji službi. Vodstvo MZZ smo večkrat pozvali tudi k vključitvi sindikata v tovrstne izbirne postopke, saj gre za sindikalno pravico iz 17. člena KPND, ki omogoča večjo transparentnost in nadzor nad zakonitostjo ravnanj delodajalca. V obeh primerih je bil odziv vodstva MZZ negativen.

S tem v zvezi smo opozorili tudi na kršitev 3. odst. 49. člena Ustave, ki določa: “Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.” Od takrat pristojnega MNZJU oz. takratne državne sekretarke mag. Renate Zatler smo prejeli popolnoma arbitrarno interpretacijo, da se ta ustavna norma upošteva le pri zaposlitvah v javni upravi, ne pa tudi pri premestitvah znotraj le-te.

S ciljem preveriti protiustavnost zgoraj opisanih izbirnih postopkov za zasedbo prostih delovnih mest v notranji službi MZZ, smo se v sindikatu strinjali, da vložim pilotno tožbo na delovno sodišče zaradi diskriminacije. To sem vložil dne 8. januarja 2014, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je postopek očitno zavlačevalo in po uspešni izločitvi sodnice Gordane Skočič prvo obravnavo razpisalo šele dne 30.6.2016. Sodni senat v sestavi mag. Tanja Pustovrh Pirnat, kot predsednica senata, ter sodnici porotnici Katarina Hren in Jerneja Velkavrh, je pred kratkim razsodil, da diskriminacija ni podana, pri čemer se sploh ni opredelil do vsebine 3. odst. 49. člena Ustave, čeprav je ta ustavna norma zelo jasna in se uporablja neposredno. Ne gre tudi pozabiti, da so sodniki po 125. členu Ustave vezani na ustavo in zakon. Sodba je v celoti dostopna tukaj: sodba-i-pd-28-2014-diskriminacija

Zastavlja se zelo resno vprašanje, ali Republika Slovenija svojim državljankam in državljanom dejansko zagotavlja učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo, če pa se sodišče sploh ne opredeli do temeljne pravne podlage tožbe, v danem primeru do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave. Sodnica je šla v svoji interpretaciji dopustnega ravnanja delodajalca celo tako daleč, da sploh ne šteje za protipravno, če zaposleni v državnem organu ne izvejo za prosta delovna mesta in se potemtakem zanje ne morejo potegovati (jim niso “enakopravno dostopna”). Diskriminacija bi bila po mnenju sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat podana le v primeru, če samo tožnik ne bi bil seznanjen s prostimi delovnimi mesti; ker nihče od zaposlenih ni bil seznanjen (razen seveda izbrancev, ki so ta delovna mesta zasedli), naj bi ne bilo diskriminacije! Popolnoma absurdna je tudi pravna razlaga sodnice, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Sodnica je torej sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani. Absurdno je tudi stališče sodnice, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Tovrstne avtoritarne razlage predpisov in zlasti ignoriranja ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave si ne bi smela privoščiti, ne le vlada, ki jo vodi ustavni pravnik in univerzitetni profesor prava prof. dr. Miro Cerar, temveč zlasti ne neodvisno in nepristransko sodišče. Sistem zavor in ravnovesij je torej na prvi stopnji odpovedal. Upajmo, da se bodo do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave in neenakopravne dostopnosti delovnih mest v notranji službi MZZ vsebinsko opredelile vsaj višje sodne inštance. Tu objavljam mojo pritožbo zoper zgoraj navedeno prvostopenjsko sodbo: pritozba-vs-sodba-i-pd28-2014

To je pa poziv, ki sem ga v zvezi s tem sistemskim problemom naslovil na pristojne državne inštitucije in nevladne organizacije:

problematika klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih – sodba in pritožba v vednost

Peter Golob
za:
varuh, Vlasta Nussdorfer, zagovornik.uem, Miha Lobnik, OCR KPK, anti.korupcija, Boris Štefanec, Alma Sedlar, Igor Lamberger, sloaud, Tomaž Vesel, sodni.svet, marko.novak, info, simona.habic, COMM-REP-LJU
15.11.2016 16:33

Kp:
Boris Koprivnikar, dr. Miro Cerar, milan.brglez, Stanislav Sikošek

P. n.
Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer
Zagovornik načela enakosti gospod Miha Lobnik
Komisija za preprečevanje korupcije, člani gospod Boris Štefanec, gospa dr. Alma Sedlar in gospod dr. Igor Lamberger
Računsko sodišče, predsednik gospod Tomaž Vesel
Sodni svet, predsednik gospod dr. Marko Novak
Transparency International, predsednica gospa mag. Simona Habič
Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji

Spoštovani,

vse naslovnike bi želel opozoriti na izjemno perečo problematiko klientelističnih, diskriminatornih, netransparentnih in neformaliziranih izbirnih postopkov za premestitev javnih uslužbencev na prosta (zlasti vodstvena) delovna mesta v državnih organih, preko katerih ministri protipravno privilegirajo posameznike, ki so politično blizu določeni politični stranki ali lobiju (in s tem utrjujejo partitokracijo na račun javnega interesa), ter posledično sistematično diskriminirajo vse ostale javne uslužbence v državnem organu, ki sploh niso obveščeni o prostih delovnih mestih, kaj šele, da bi jim bilo omogočeno, da na ta prosta delovna mesta enakopravno kandidirajo, ob v naprej znanih objektivnih izbirnih kriterijih ter formaliziranih in transparentnih izbirnih postopkih.

Razlogi za tovrstno kadrovanje so, tako v ohlapni zakonski ureditvi instituta premestitve javnega uslužbenca znotraj državnega organa, ki ne določa obveznih in formaliziranih izbirnih postopkov z v naprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji, kot tudi v nedelovanju pristojnih inšpekcijskih organov in navsezadnje (žal) tudi neučinkovitem sodnem varstvu, kot je razvidno iz nedavne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 28/2014 z dne 15.09.2016, ki jo je izdal senat pod vodstvom sodnice mag. Tanje Pustovrh Pirnat (v priponkah prilagam sodbo in mojo pritožbo na to sodbo).

Sodna veja oblasti, ki je v sistemu delitve oblasti oz. “zavor in ravnotežij” pristojna, da drži izvršilno vejo oblasti znotraj ustavnih okvirov, je v zgoraj citirani sodbi žal odpovedala in zavzela stališče, da so zgoraj opisani kadrovski postopki v okviru izvršilne veje oblasti pravno povsem korektni, pri čemer se (vsaj na tej prvi stopnji sojenja) sploh ni želela vsebinsko opredeliti do zatrjevane kršitve sicer zelo jasne ustavne norme 3. odst. 49. člena Ustave. Še več, v obrambi zgoraj opisane kadrovske prakse je šla sodnica celo tako daleč, da je zavzela nekatera izredno zaskrbljujoča pravna stališča, ki jih predstavljam v nadaljevanju.

Tako je v tč. 6 zgoraj navedene sodbe zavzela absurdno stališče, da naj bi bila diskriminacija podana le v primeru, če bi zgolj tožnik ne bil obveščen o nekem prostem delovnem mestu, vsi ostali uslužbenci v organu pa bi bili o tem obveščeni; ker torej tudi ostali javni uslužbenci niso bili obveščeni, razen privilegiranega uslužbenca, ki je bil izbran na to mesto, sodišče diskriminacije ne priznava.

Sodnica v tč. 18 arbitrarno oži sicer jasno in neposredno uporabno ustavno normo 3. odst. 49. člena Ustave na način, da – sklicujoč se na načelo enakopravne dostopnosti iz 7. člena ZJU- trdi, da naj bi bilo to načelo konkretizirano v nadaljnjih določbah ZJU (58.-64. čl. ZJU), “ki pa v konkretnem sporu niso relevantne”. Sodnica torej določbo 3. odst. 49. člena Ustave protiustavno zoži le na postopke izbire zunanjih kandidatov za zaposlitev v javni upravi, ne priznava pa veljavnosti te ustavne določbe v postopkih premeščanja na druga delovna mesta znotraj organa. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave in jih ni mogoče omejevati z zgoraj navedeno arbitrarno razlago ZJU, ki nima podlage v sami ustavi (glej tudi 15. člen ustave). Samo ustava bi lahko napotila zakonodajalca, da posamezno ustavno normo podrobneje (ne pa ožje) uredi v zakonu.

Popolnoma zgrešena je tudi pravna razlaga, da naj bi dejstvo, da tožnik ni politično opredeljen, pomenilo, da ne more biti neenakopravno obravnavan zaradi osebne okoliščine drugačnega političnega prepričanja, »ampak kaže na to, kar tožnik tudi navaja, da so določeni javni uslužbenci privilegirani«. Slednje tudi dokazuje, da je sodnica sama ugotovila, “da so določeni javni uslužbenci privilegirani«, temu privilegiju pa je seveda imanentna diskriminacija vseh ostalih, ki nis(m)o privilegirani.

Absurdno je tudi pojasnilo sodbe v tč. 28, da »tožnik želenega seznama prostih delovnih mest ni prejel, ker se je takrat pri toženki spreminjala sistemizacija in javna uslužbenka v kadrovski službi Vesna Rek Kovačič z njim ni razpolagala«. Čeprav državni organ spreminja akt o sistemizaciji, mora vedno razpolagati z veljavno sistemizacijo, ki mora biti dostopna vsem zaposlenim v organu. Ko pa je sprememba sistemizacije zaključena, mora biti razpoložljiva ta spremenjena sistemizacija. Nikakor pa ne more obstajati neko vmesno obdobje, ko veljavna sistemizacija ne bi bila dostopna in delodajalec ne bi vedel, katera delovna mesta niso zasedena.

Absurdno je tudi stališče sodbe v tč. 35, da čeprav tožnik s predloženimi listinskimi dokazi uspešno dokaže privilegirano obravnavo posameznih javnih uslužbencev glede na njihovo politično prepričanje, »ki je blizu političnemu prepričanju ministra, to še ne dokazuje, da so bili ti javni uslužbenci neutemeljeno razporejeni na določena delovna mesta, še manj pa dokazuje, da je bil tožnik v primerjavi z njimi neenakopravno obravnavan«. Ob takšnem deplasiranem in avtoritarnem pojasnilu sodnice se lahko vprašamo, v kakšnem primeru pa bi potemtakem sploh lahko šlo za nezakonito diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja?!

Spoštovani, izjemno zaskrbljujoče je, da ne le aktualna vlada, ki jo vodi profesor prava in ustavni pravnik dr. Miro Cerar, temveč celo neodvisna sodna veja oblasti ocenjuje zgoraj opisano skrivanje prostih delovnih mest pred javnimi uslužbenci (poleg odsotnosti formaliziranih izbirnih postopkov in v naprej znanih objektivnih izbirnih meril) kot pravno dopustno, pa čeprav ga je celo samo MZZ (po vloženi predmetni tožbi) že delno opustilo in ponovno uvedlo notranje objave prostih delovnih mest tudi v notranji službi. Zaskrbljujoče je tudi, da sodnica ne pozna v 125. členu Ustave predpisane vezanosti sodnikov na ustavo in zakon, saj se sodba do vsebine ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave sploh ni opredelila, kar predstavlja tudi eklatantno kršitev pravice do izjave, kot izhaja iz ustavne pravice do enakosti orožij. Sodnica pa je dokazovanje smelo oprla na izpovedi prav tistih dveh akterjev, ki sta v MZZ izpeljala diskriminatorne premestitve (generalnega sekretarja MZZ in vodjo kadrovske službe MZZ!), zavrnila pa je vse ostale priče, kar dokazuje očitno pristranskost v prid izvršilne veje oblasti.

V primeru, da niti višje sodne inštance v zgoraj opisanih premestitvenih postopkih ne ugotovijo kršitve ustavne norme iz 3. odst. 49. člena Ustave, ki sicer zelo jasno določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, bo sodna veja oblasti s tem še dodatno spodbudila vladajoče politične stranke oz. vsakokratno vlado k sistematičnemu političnemu/ klientelističnemu kadrovanju v državni upravi, katerega sicer že dalj časa odkrito problematizirajo, tako zagovornik načela enakosti, KPK, kot tudi nevladne organizacije in mediji.

Upam, da boste naslovniki to moje pisanje vzeli kot dobronamerno opozorilo na sistemski problem, ki nevarno znižuje raven strokovnosti in neodvisnosti ter povečuje politizacijo državne uprave oz. da si boste po svojih močeh prizadevali, da se de lege ferenda uzakonijo takšni izbirni postopki za premestitev javnih uslužbencev na prosta delovna mesta v državnih organih, ki bodo formalizirani, transparentni, z vnaprej znanimi objektivnimi izbirnimi kriteriji in nediskriminatorni.

S spoštovanjem,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

V vednost prejmejo:
– predsednik vlade gospod dr. Miro Cerar,
– minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar,
– predsednik Državnega zbora gospod dr. Milan Brglez,
– Sindikat slovenskih diplomatov, predsednik gospod Stanislav Sikošek,
-…

Delo: visoka nagrada pooblaščenki za nasledstvo dr. Ani Polak Petrič, hčeri ustavnega sodnika dr. Petriča; MZZ še naprej vztrajno krši odločbo Informacijske pooblaščenke in nezakonito skriva plačilne liste Vlaste Vivod, tesne prijateljice in vodje kabineta ministra Erjavca

Spodaj je povezava na članek v časopisu Delo, kjer sta končno javno razkriti visoka plača in pregrešno visoka nagrada, ki jo državni Sklad RS za nasledstvo plačuje visoki predstavnici za nasledstvo po nekdanji SFRJ in uslužbenki MZZ dr. Ani Polak Petrič, hčeri ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča. Kot poroča Delo, dotična “od države prejema 3064 evrov bruto plače in še 1900 evrov bruto nagrade, skupaj torej več kot 4900 evrov na mesec.” Pri tem se ne zastavlja le vprašanje arbitrarnosti samega določanja višin tovrstnih nagrad privilegiranim posameznikom, mimo kakršnih koli v naprej predpisanih kriterijev, temveč tudi eventualni vpliv na ustavnega sodnika, ki ga s tovrstnim izdatnim financiranjem njegovega najožjega sorodnika pridobi izvršilna veja oblasti oz. vladajoča elita.

http://www.delo.si/ozadja/visoka-nagrada-visoke-predstavnice.html

Časopisu Delo je očitno uspelo pridobiti zahtevane podatke, meni pa je MZZ že drugič izdalo odločbo št. 090-15/2016/1 z dne 11.08.2016, s katero mi ponovno zavrača razkritje informacij javnega značaja – plačilnih list nekaterih uslužbencev MZZ (vključno z zgoraj imenovano), ki jih minister Erjavec in aktualna vlada očitno bogato nagrajujeta, ko istočasno od ostalih javnih uslužbencev pričakujeta zategovanje pasov.

Tu je objavljena odločba IP:
https://petergolob.files.wordpress.com/2016/08/odloc48dba-ip-plac48dilne-liste-vivod-polak-petric48d-drenik-pucelj.pdf

Tu pa je objavljena vnovična zavrnilna odločba MZZ:
odlocba-mzz-o-zavrnitvi-ijz-placnih-list-vivod-idr

Zavrnitev vpogleda v plačilne liste (skriva se zlasti visoke dodatke ministrove prijateljice in vodje kabineta Vlaste Vivod!) je MZZ ponovno utemeljilo z očitki, ki poskušajo legitimno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prikazati kot zlorabo zakonskih pravic z namenom škodovanja javnim uslužbencem na MZZ, čeprav je informacijska pooblaščenka v svoji odločbi št. 090-78/2016/5 z dne 11.7.2016 že dokončno odločila, da očitane zlorabe ni bilo in da so bile zahteve za razkritje zahtevanih informacij povsem upravičene, saj so namenjene nadzoru javnosti nad zakonitostjo delovanja MZZ.

Zoper navedeno odločbo MZZ sem se dne 8.9.2016 pritožil, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa o njej vse do danes ni odločila. Upajmo, da bo v razumnem času uspelo priti do zahtevanih podatkov vsaj kateremu od medijev, saj sam nanje neuspešno čakam že vse od 4. februarja 2016! “Etični” prof. dr. Miro Cerar pa še kar trdi, da njegova vlada dela transparentno.

Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbo upravnega sodišča, ki je v korist MZZ in MOP zavlačevalo postopek

Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. I Up 111/2016, ki ga prilagam spodaj v priponki, končno razveljavilo sklep ljubljanske sodnice mag. Mire Dobravec Jalen, s katerim je le-ta v korist MZZ in MOP nezakonito prekinila upravni spor (o tem sem že poročal na: https://petergolob.wordpress.com/2016/04/22/zakaj-upravno-sodisce-rs-nerazumno-zavlacuje-postopek/). Sedaj bo upravno sodišče moralo odločiti, ali je sklep ministrice DeSUS Irene Majcen, s katerim je le-ta odločila o mojem imenovanju v uradniški naziv, ko še ni bila moja predstojnica (zaposlen sem bil namreč na MZZ), ničen.

sklep-vs-rs-razveljavitev-prekinitve-postopka

Zaradi nezakonite odločitve sodnice mag. Mire Dobravec Jalen o prekinitvi postopka se slednji vleče že 16 mesecev, čeprav gre za relativno preprosto pravno vprašanje. Ves ta čas mi ministra DeSUS Karl Erjavec in Irena Majcen protiustavno preprečujeta, da bi izvrševal svoji funkciji člana vodstva reprezentativnega sindikata in sindikalnega zaupnika MZZ, čeprav je nezakonitost moje prisilne premestitve na MOP že ugotovilo delovno sodišče (o tem sem poročal na: https://petergolob.wordpress.com/2016/09/05/delovno-sodisce-razveljavilo-erjavcevo-odlocitev-o-premestitvi-petra-goloba-na-mop/). Celotna obravnava tega primera na ljubljanskih sodiščih pa kaže neučinkovitost sodne zaščite sindikalnih predstavnikov in prijaviteljev/ žvižgačev, s čimer Republika Slovenija krši sprejete mednarodne obveznosti iz številnih ratificiranih mednarodnih pogodb, zlasti Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87 in Civilnopravne konvencije o korupciji, ki je bila sprejeta v okviru Sveta Evrope.

Kljub spodbudnim predvolilnim obljubam o etiki in pravni državi, je postala Republika Slovenija pod aktualno vlado profesorja prava dr. Mira Cerarja izrazito sovražna do sindikalnih predstavnikov in žvižgačev, ki opozarjajo na nepravilnosti članov te vlade.

Uslužbenca MZZ razgalila klientelistično kadrovsko prakso v slovenski diplomaciji

Spodaj objavljam zanimivi pričanji nekdanjega generalnega sekretarja MZZ in aktualnega veleposlanika RS v Vatikanu viteza Tomaža Kunstlja in vodje kadrovske službe MZZ Jane Švigelj Kvaternik, dani na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

prepis-pricanj-kunstelj-s21-36

prepis-pricanj-kvaternik-s-37-54

Malteški vitez Tomaž Kunstelj je podrobno opisal klientelistične kadrovske postopke na MZZ: državni sekretar mag. Igor Senčar (zet pokojnega predsednika vlade dr. Andreja Bajuka – NSi), generalni direktor mag. Tadej Rupel (nečak nekdanjega ministra dr. Dimitrija Rupla-LDS, SDS) in generalni sekretar MZZ vitez Tomaž Kunstelj (SKD, SLS) so izbrali kandidate za vodstvena mesta v MZZ, formalno odločitev pa je nato opravil kar sam vitez Kunstelj, ki je imel pooblastilo ministra Karla Erjavca (SKD, SLS, LDS, sedaj DeSUS). Nobenega formalnega izbirnega postopka ni bilo, izbira poteka mimo za to pristojne Kadrovske komisije MZZ na kateri bi sicer sodeloval tudi predstavnik reprezentativnega sindikata ter skrbel za transparentnost in enakopravno obravnavo kandidatov. Prav tako ni nobenih v naprej znanih izbirnih kriterijev in predvsem – nobenega obvestila potencialnim kandidatom, da je neko vodstveno delovno mesto sploh prosto in da se lahko nanj prijavijo! Ne, odloča se netransparentno, v zaprtem, ozkem prijateljskem krogu, na podlagi osebnih priporočil šefov (če se zameriš šefu, te pač ne predlaga za napredovanje, tako da te še tajnica prehiti v napredovanjih v diplomatskem nazivu, pa čeprav nikdar ni delala diplomatskega dela, kaj šele službovala v tujini!). Kot da za MZZ tretji odstavek 49. člena Ustave preprosto ne velja, dasiravno je kristalno jasen: “Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.”

Zanimiva je tudi izpoved Kvaternikove, da naj bi minister Samuel Žbogar (SD) leta 2010 ukinil notranje objave prostih delovnih mest v notranji službi, “ker je bilo veliko več pritožb” oz. ker so “sledile pritožbe in razočarana pisma in to je pač minister težko prenašal. Prej tega ni bilo, ker niso niti vedeli za te možnosti.” Ni to alarmantno in vredno novinarskega prispevka?!

“Etični” predsednik vlade prof. dr. Miro Cerar in ustanovni član njegove SMC mag. Stanislav Vidovič, nekoč uslužbenec SOVA, sedaj pa generalni sekretar MZZ in poleg ministra Erjavca prvi osebno odgovorni diplomat za zakonitost delovanja MZZ, pa to kadrovsko kuhinjo še naprej podpirata. Slednji se že veseli nagrade: veleposlaniškega mesta v Washingtonu.

Karlova pritožba

Vodstvo MZZ je vložilo pritožbo zoper sodbo delovnega sodišča, ki mu je naložila, da me mora v 8 dneh ponovno zaposliti na MZZ. Gre za poskus nadaljnjega zavlačevanja postopka in nadaljevanje kršenja sindikalne svobode iz 76. člena Ustave ter sindikalnih pravic sindikata, da si sam izbira svoje predstavnike, kar so temeljne človekove pravice delavstva iz ratificirane Konvencije ILO št. 87 iz leta 1948. Žal “etični” predsednik vlade dr. Miro Cerar tovrstne kršitve še naprej zavestno dopušča.

Pritožba MZZ:
pritozba-mzz-in-mop-na-sodbo-pd-352-15

MZZ v pritožbi ne more skriti, kako moteče je ministru Erjavcu, da sindikat razkriva njegove nepravilnosti in klientelizem. Seveda želi to ministrovo nezadovoljstvo relativizirati, saj slednje dokazuje osebni (subjektivni) razlog za premestitev, ki je nezakonit. Zanimiva so tudi zagotovila MZZ, da jih ne motijo moje zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, ker da gre itak za »obveznost tožene stranke na podlagi ZDIJZ« in so vse te obveznosti »integralni del vsakodnevnih nalog tožene stranke in ne moteči dejavnik pri opravljanju drugih nalog, ki bi toženo stranko motiviral k premestitvi tožnika«. Prav nasprotno pa trdi MZZ v svojih nedavnih odločbah, mdr. v odločbi št. 090-15/2016/1 z dne 11.08.2016, s katero mi je zavrnilo dostop do plačilnih list Vlaste Vivod (čeprav je informacijska pooblaščenka že razveljavila tovrstno odločitev MZZ in pojasnila, da morajo biti plače javnih uslužbencev javno dostopne). V teh svojih odločbah MZZ celo trdi, da s tovrstnimi zahtevami prosilec »zlorablja svoje pravice« (več na: https://petergolob.files.wordpress.com/2016/09/odloc48dba-mzz-o-zavrnitvi-ijz-plac48dnih-list-vivod-idr.pdf ).

Očitno si državni organ te “etične” vlade lahko privošči, da v enem uradnem postopku trdi eno, v drugem pa povsem nasprotno. Prav tako si lahko član te vlade privošči, da še naprej vztrajno krši temeljne človekove pravice in protiustavno posega v sindikalno svobodo. Seveda brez kakršnih koli sankcij, o katerih je dr. Miro Cerar tako vehementno razpredal v pogovoru z novinarko Lidijo Hren (http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogovori-s-politiki/174427719 ).

Planet TV o spornih Karlovih dodatkih prijateljici Vlasti Vivod

Navkljub jasni odločitvi informacijske pooblaščenke mi vodstvo MZZ še vedno noče posredovati zahtevanih informacij javnega značaja, mdr. plačilnih list ministrove prijateljice in dolgoletne vodje njegovih kabinetov Vlaste Vivod. Sedaj je postalo jasno, zakaj jih skriva.

Spodaj je prispevek Planet TV, kjer od 5. minute dalje objavljajo visoke dodatke, ki jih je zunanji minister Karl Erjavec več let dodeljeval Vivodovi, medtem ko so ostali državljani, vključno s Karlovimi upokojenci, morali zategovati pas. Sporen je zlasti dodatek za stalno pripravljenost v višini preko 1.000,00 eur mesečno, ki je bistveno višji od zneska, ki ga je prejemal odstopljeni minister dr. Mramor. Slednji je moral sporne zneske v celoti vrniti in zoper njega je po poročanju medijev sprožen celo kazenski pregon. Bodo podobne posledice doletele tudi Karla in njegovo Vlasto?

http://www.planet.si/tv/arhiv-video-vsebin.html#video_74768

Delovno sodišče razveljavilo Erjavčevo odločitev o premestitvi Petra Goloba na MOP

Delovno sodišče v Celju je s sodbo opr. št. Pd 352/2015 z dne 23.6.2016 razsodilo, da sta ministra DeSUS Karl Erjavec in Irena Majcen nezakonito premestila člana vodstva Sindikata slovenskih diplomatov in sindikalnega zaupnika MZZ Petra Goloba in naložilo Ministrstvu za zunanje zadeve, naj ga v roku 8 dni pozove nazaj na delo.

sodba Pd 352-2015-nezakonita premestitev P.Golob

Prvak DeSUS Karl Erjavec je na sodišču dne 25.5.2016 zagotovil (str. 66 na spodnji povezavi): “Mi bomo vedno spoštovali vsako odločbo sodišča.” Bo Karl Erjavec držal besedo in spoštoval to sodbo?
https://petergolob.wordpress.com/2016/06/10/prepisi-zaslisanj-ministrice-irene-majcen-in-ministra-karla-v-erjavca-v-zvezi-z-nezakonitim-posegom-v-vodstvo-sindikata/

Prepisi zaslišanj ministrice Irene Majcen in ministra Karla V. Erjavca v zvezi z nezakonitim posegom v vodstvo sindikata

Prilagam še prepisa zaslišanj ministrov DeSUS, ministrice za okolje in prostor Irene Majcen ter podpredsednika vlade in zunanjega ministra Karla V. Erjavca, ki sta potekali dne 25.5.2016 na Delovnem sodišču v Celju zaradi nezakonitega posega obeh ministrov v vodstvo reprezentativnega Sindikata slovenskih diplomatov.

pričanje MOP Majcen, MZZ Erjavec

Prepisi pričanj uslužbencev MZZ na delovnem sodišču

Zaradi precejšnjega zanimanja glede poteka zaslišanj na Delovnem sodišču v Celju (zlasti uslužbencev MZZ: GS MZZ mag. Vidoviča, vodje kadrovske službe MZZ Švigelj Kvaternik, predsednika SSD Sikoška, članov izvršnega odbora SSD, idr.), objavljam spodaj v priponki prepise posnetkov njihovih pričanj. Tako si lahko vsi zainteresirani sami ustvarite mnenje glede upravičenosti in zakonitosti prisilne premestitve člana vodstva sindikata ter nasploh glede smotrnosti in zakonitosti kadrovskega poslovanja MZZ pod ministrom Karlom Erjavcem (DeSUS) in generalnim sekretarjem MZZ mag. Stanislavom Vidovičem (SMC).

ZAPISNIK a- Peter G- 1. do 18 str.doc01590120160514115444

http://www.peterleaks.com/wp-content/uploads/2016/06/ZAPISNIK-a-Peter-G-19.-do-36-str.-doc01590220160514115544-1.pdf”>ZAPISNIK a- Peter G- 19. do 36 str.-doc01590220160514115544 ZAČASNO NEDOSTOPNO PO OPOZORILU IP ŠT. 0613-180/2016/9 Z DNE 14.11.2016!

http://www.peterleaks.com/wp-content/uploads/2016/06/ZAPISNIK-a-Peter-G-37.-do-54-str.doc01590320160514115643-1.pdf”>ZAPISNIK a- Peter G- 37. do 54 str.doc01590320160514115643 ZAČASNO NEDOSTOPNO PO OPOZORILU IP ŠT. 0613-180/2016/9 Z DNE 14.11.2016!

http://www.peterleaks.com/wp-content/uploads/2016/06/ZAPISNIK-a-Peter-G-55.-do-75-str.doc01590420160514115743-1.pdf”>ZAPISNIK a- Peter G- 55. do 75 str.doc01590420160514115743 ZAČASNO NEDOSTOPNO PO OPOZORILU IP ŠT. 0613-180/2016/9 Z DNE 14.11.2016!

http://www.peterleaks.com/wp-content/uploads/2016/06/ZAPISNIK-b-Peter-G-1.-do-16-str.-doc01589820160514114142-1.pdf”>ZAPISNIK b – Peter G- 1. do 16 str.-doc01589820160514114142 ZAČASNO NEDOSTOPNO PO OPOZORILU IP ŠT. 0613-180/2016/9 Z DNE 14.11.2016!

ZAPISNIK b – Peter G- 17. do 36 str.-doc01589920160514114238

Prepise zaslišanj uslužbencev MOP ter ministrov DeSUS Irene Majcen in Karla Erjavca bomo objavili takoj, ko jih prejmemo od delovnega sodišča. Zadnje zaslišanje bo dne 23.6.2016, nato izide sodba.