Poziv pripravljalcem novele ZIntPK – zagotovitev učinkovite zakonske zaščite prijaviteljev korupcije‏

8/4/2015
To: Boris.Koprivnikar@gov.si, Boris.Stefanec@kpk-rs.si, Alma.Sedlar@kpk-rs.si, Igor.Lamberger@kpk-rs.si, Goran.Klemencic@gov.si, Vesna.Gyorkos@gov.si, anti.korupcija@kpk-rs.si, gp.mju@gov.si Cc: Miro.Cerar@gov.si, Borut.Pahor@up-rs.si, milan.brglez@dz-rs.si, Stanislav.Sikosek@gov.si, Vlasta.Nussdorfer@varuh-rs.si, varuh@varuh-rs.si, mateja.presern@gov.si, COMM-REP-LJU@ec.europa.eu, info@transparency.si, info@integriteta.si, oecd360@oecd.org, webmaster.greco@coe.int

Spoštovani,

po poročanju medijev (http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/55bdcffea90e4/delovna-skupina-pripravila-vmesno-porocilo-za-novelo-protikorupcijskega-zakona) je v pripravi novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki jo pripravlja medresorska delovna skupina MP, MNZ in KPK. Namen le-te naj bi bil preučiti veljavno besedilo določb ZIntPK in njihovo izvajanje v praksi ter natančno opredeliti zakonske rešitve, ki bodo učinkovito prispevale k izvajanju določb zakona v skladu z namenom in ciljem te zakonske ureditve.

Ob tej priložnosti bi vsem sodelujočim pri pripravi novele ZIntPK predlagal, da zakonodajalcu predlagate takšne zakonske spremembe, ki bodo zagotovile učinkovito zaščito prijaviteljev korupcije (žvižgačev). Gre za mednarodnopravno obveznost Republike Slovenije, ki jo je potrebno preliti v domači pravni red. Zagotavljanje ustrezne zaščite prijaviteljev korupcije namreč izhaja iz mednarodnih konvencij, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, npr. 9. člena Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji – Uradni list RS, MP 8/2003 (zaščita zaposlenih: “vsaka pogodbenica v svojem notranjem pravu zagotovi ustrezno zaščito pred vsakim neupravičenim kaznovanjem zaposlenih, ki imajo razloge za sum korupcije in ki v dobri veri sporočijo svoj sum pristojnim osebam ali organom”) in 22. člena Kazenskopravne konvencije o korupciji – Uradni list RS-MP, št. 7/39 (zaščita sodelavcev pravosodnih organov in prič: “pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so potrebni za zagotovitev učinkovite in ustrezne zaščite za osebe, ki prijavijo kazniva dejanja ali drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona). Republika Slovenija je ratificirala tudi Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08 in 13/09), ki jo v 33. členu prav tako obvezuje k sprejetju ustreznih ukrepov, s katerimi lahko zagotovi zaščito pred vsakršnim neupravičenim ravnanjem za vsakogar, ki pristojnim organom v dobri veri in utemeljeno prijavi katero koli dejstvo v zvezi s kaznivimi dejanji.

Zlasti bi bilo potrebno v 24. in 25. členu ZIntPK določiti paricijski rok (npr. 15 dni), v katerem se mora KPK odzvati oz. sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe za zaščito prijavitelja, sicer avtomatično nastopi odškodninska odgovornost države. Po sedanji ureditvi namreč KPK ni vezana na noben rok, zato je v praksi nudenje pomoči prijavitelju (če do tega sploh pride?) neučinkovito in posledično odvrača prijavitelje od prijavljanja nepravilnosti in korupcije. V mojem konkretnem primeru sta od mojega poziva KPK dne 15.5.2015 pretekla že več kot dva meseca (!), KPK pa še vedno ni sprejela meritorne odločitve o tem, ali mi namerava kot žvižgaču nuditi kakršno koli zaščito po ZIntPK. Tovrsten pristop KPK dokazuje, da zaščita prijaviteljev nikakor ni učinkovita oz. da obstaja samo na papirju, kar potencialnih prijaviteljev nikakor ne motivira k razkrivanju korupcije.

Zato tudi ne presenečajo ponavljajoče se ocene mednarodnih institucij, da Republika Slovenija z vidika implementacije ne naredi dovolj na tem področju (“…some gaps remain between the legal and strategic framework and its effective enforcement, due in particular to weak control mechanisms.”; “Nevertheless, as the KPK itself admits, the implementation of whistleblower protection is not without its flaws, and has produced few results to date.“; vir: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/organized-crime-and-human-trafficking/corruption/anti-corruption-report/docs/2014_acr_slovenia_chapter_en.pdf).

Republika Slovenija bi morala kot članica OECD in Sveta Evrope slediti tudi standardom in priporočilom teh organizacij glede nudenja učinkovite zaščite žvižgečem:

“The national normative, institutional and judicial framework, including, as appropriate, collective labour agreements, should be designed and developed to facilitate public interest reports and disclosures by establishing rules to protect the rights and interests of whistleblowers.” – Vir: http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/cdcj/CDCJ%20Recommendations/CMRec(2014)7E.pdf;
“Encouraging employees to report wrongdoing (“or blow the whistle”), and protecting them when they do, is an important part of corruption prevention in both the public and private sectors. Employees are usually the first to recognise wrongdoing in the workplace, so empowering them to speak up without fear of reprisal can help authorities both detect and deter violations.” – Vir: http://www.oecd.org/corruption/ethics/whistleblower-protection.htm;
“The risk of corruption is significantly heightened in environments where the reporting of wrongdoing is not supported or protected.”, “Providing effective protection for whistleblowers supports an open organisational culture where employees are not only aware of how to report but also have confidence in the reporting procedures.” – Vir:http://www.oecd.org/cleangovbiz/toolkit/whistleblowerprotection.htm ; idr.).

Več kot očitno je, da Republika Slovenija oz. KPK ne dosega zgoraj navedenih standardov zaščite žvižgačev, niti ne spoštuje zgoraj navedenih mednarodnopravnih zavez. Ravno učinkovita sistemska zaščita žvižgačev pa je ključna za razkrivanje in posledično preprečevanje pojavov korupcije.

Lep pozdrav,

Peter Golob, univ. dipl. prav.

Author: Peter Golob

Peter Golob je pravnik, opravljen ima pravniški državni izpit. Zaposlen je bil kot diplomat na Ministrstvu za zunanje zadeve, bil je sindikalni zaupnik in član izvršilnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov (SSD). Predsednik DeSUS Karl Erjavec ga je prisilno premestil na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer dela v Direktoratu za vode in investicije - Sektorju za investicije in ekonomsko upravljanje.

1 thought on “Poziv pripravljalcem novele ZIntPK – zagotovitev učinkovite zakonske zaščite prijaviteljev korupcije‏”

  1. Peter,

    Vse cestitke k dobrim pojasnilom in komentarjem obnasanja MZZ-ja skozi vse obdobje od takrat ko smo mi delovali pa se sedaj posebej…CESTITAM…..
    Tudi sam sem pomagal pritisniti Kovacica….pa se sedaj NI PLACAL KAR JE TREBA..oziroma ce bi Slovenija bila resna drzava…bi placala bistveno manj…sam imam namrec posnetek rezidence Pantovcak 80 pred adaptacijo in posegi v stilu poslovodstva brez narocila….NAMENOMA PA MU NISEM PRICAL V KORIST in jih pokazal…saj bi se huligan/kriminalec izmazal….

    Javi se kaj…mail imass….

    LP
    Marko Logar LL.B.
    Independent Free Lance Consultant on Public Administration, Personal Data Protection & Security
    Slovenia/Turkey/Ukraine/Russia
    Mobile: + 386 (0)41481256
    SKYPE: marlogsi113

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *